Institut predhodne obravnave zakona določa poslovnik DZ-ja. Predlagatelj zakona lahko pred vložitvijo predlaga, naj se opravi predhodna obravnava o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom. Predhodna obravnava se opravi na podlagi prikaza stanja na področju, ki naj se uredi z zakonom, in tez za normativno ureditev, ki lahko vsebujejo variantne rešitve.

Uporabo takšnega instituta je predlagal novi poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer, ki je pripravil predlog zakona o parlamentarni preiskavi. Njegov predlog je kolegij predsednika DZ-ja soglasno podprl, predsednik DZ-ja Milan Brglez pa je določil, da bo predhodno obravnavo opravil odbor za pravosodje.

Odbor bo predvidoma sprejel sklep, da od parlamentarne zakonodajno-pravne službe zahteva mnenje. Poslovnik glede predhodne obravnave tudi določa, da lahko v njej sodeluje tudi vlada, po opravljeni obravnavi pa delovno telo sprejme mnenje, ki ga pošlje predlagatelju, ki predlog lahko vloži v parlamentarno proceduro, pri čemer mora tudi obrazložiti, kako je upošteval mnenje delovnega telesa.

Möderndorfer se je za predhodno obravnavo odločil zato, da bi olajšal delo znotraj zakonodajnega postopka. Poleg tega bo skušal med poslanci kot tudi s predsedniki in člani preiskovalnih komisij doseči konsenz pri oblikovanju rešitev za predlog zakona, ki ga bo nato vložil v zakonodajni postopek.

Primernejša orodja in zadostna sredstva za preiskave
S predlogom novega zakona o parlamentarni preiskavi želi poslanec SMC-ja onemogočiti prekoračitve pristojnosti DZ-ja pri parlamentarnih preiskavah in preprečiti poseg zakonodajne oblasti v druge veje. Poslancem naj bi s predlogom omogočili primerna orodja in zadostna finančna sredstva za izvedbo preiskav, hkrati pa preprečili, da bi se odrejene preiskave končale brez epiloga.

Njegov predlog med drugim uvaja različne tipe parlamentarnih preiskav in jih časovno omejuje. Vsebuje pa tudi postopkovne mehanizme za preprečevanje naklepnega oviranja dela preiskovalnih komisij.

Möderndorfer meni, da veljavni zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi, ki se od leta 1993 skorajda nista spreminjala, ne vsebujeta primernih orodij in ne zagotavljata materialne podlage, ki bi DZ-ju omogočila, da na primeren način opravlja funkcijo širšega družbenega nadzora.

Prva predhodna obravnava leta 1998
Institut predhodne obravnave je bil do zdaj uporabljen zgolj enkrat, in sicer leta 1998, ko je vlada Janeza Drnovška vložila predlog za predhodno obravnavo zakona o pokrajinah.