Predsedniku parlamentarne komisije, ki se ukvarja s preiskavo bančne luknje, Anžetu Logarju (SDS) se zdi odločitev absurdna, saj sta dve sodišči zaseg dokumentacije odobrili. Po njegovih besedah je ljubljansko okrožno sodišče pri odločanju o zahtevi za zaseg dokumentacije NLB-ja, Abanke in Factor banke izrazilo mnenje, da je zakon o parlamentarni preiskavi protiustaven, zato ga pošilja v presojo ustavnemu sodišču.

Okrožno sodišče je ocenilo, da je zakon premalo natančen in podnormiran ter da ne vliva zaupanja v pravo, je pojasnil. Gre za prvi takšen primer v celotni zgodovini parlamentarnih preiskovalnih komisij, je ugotovil Logar, ki se sprašuje, ali se za dokumenti, ki bi jih morali zaseči, ne skriva ravno NLB.

Potrebovali bodo dodatne sile
Ljubljansko okrožno sodišče je s tem tudi ustavilo postopek pridobivanja dokumentacije, ki jo za razjasnitev nosilcev odgovornosti za nastalo bančno luknjo potrebuje komisija, je povzel Logar. Ob tem je dodal, da sta sodišči v Celju in Mariboru zaseg dokumentacije po istem zakonu in identični vlogi odobrili.

Aprila ustanovljena preiskovalna komisija je do zdaj od Banke Slovenije in poslovnih bank pridobila že več kot 40.000 dokumentov in svoje delo, je zatrdil Logar, nadaljuje. A bodo pri tem potrebovali pomoč, zato bodo iz proračuna DZ-ja poskušali pridobiti še dodatnih 150.000 evrov.
"Potrebujemo poznavalce bančne zakonodaje, stečajne zakonodaje, računalniške forenzike, poznavalce kazenskega zakonika, kriminalistike in upravnega postopka," je naštel.

O Kosovi pogodbi z NLB-jem tudi državni zbor
Komisija DZ-ja za nadzor javnih financ pa je na današnji seji sklenila predlagati, naj o spornih svetovalnih pogodbah v NLB-ju razpravo opravi še DZ. Prav tako je predlagala naj DZ sprejme sklep, po katerem bi Računsko sodišče pregledalo poslovanje NLB-ja z vidika upravljanja slabih terjatev, vladi in SDH-ju pa bi naložil pregled rezultatov sporne svetovalne pogodbe z Dragom Kosom, nekdanjim predsednikom KPK-ja.

Obravnavo svetovalnih pogodb so sicer zahtevali nepovezani poslanci. Predsednik uprave NLB-ja Janko Medja je glede tega povedal, da se urne postavke za tovrstne storitve s popusti gibljejo od okoli 150 do 160 evrov in da so storitve dražje, kot če bi jih izvajali zaposleni. A primerjava je po njegovih navedbah nemogoča, ker takšnih zaposlenih nimajo dovolj, časa za njihovo izobrazbo pa je premalo.
Ponovil je, da so se za zunanjo pomoč odločili, ker je gradiva izjemno veliko, za vrat pa jim hkrati dihajo še zastaralni roki zadev. "NLB to preiskuje zaradi svoje odgovornosti, zaradi preventive in preprečitve nove bančne luknje," je dejal Medja in dodal, da banka vlaga svoje vire v te preiskave, ker je prav in etično in ker je zaradi preventive to ekonomsko upravičeno. NLB namreč v tožbah zahteva več kot 100 milijonov evrov.

Podali na desetine ovadb
Vodja NLB-jevega centra za skladnost poslovanja in krepitev integritete ter nekdanji član senata KPK-ja Rok Praprotnik je ob tem pojasnil, da so leta 2012 podali 11 kazenskih ovadb, leta 2013 32, leta 2014 51 in letos do konca oktobra 27. Pri pregledu 100 primerov pa so pri 86 odstotkih zastavljenega pregleda.

Predsednik KPK-ja Boris Štefanec je povedal, da so začeli postopek v zvezi z upravičenostjo sklenitve te pogodbe, a da je zadeva precej na začetku in je, ker poteka, ne more podrobneje predstaviti. Postopke neprimernih modelov praks v državnih bankah raziskuje tudi Banka Slovenije, ki je po besedah viceguvernerke Meire Festić od leta 2008 do 2015 podala 20 obsežnih kazenskih ovadb.