Na srečanju na Brdu pri Kranju so bančniki ugotavljali, da bo za vsako banko ključno, da bo našla svojo tržno nišo oziroma področje, kjer bo imela konkurenčno prednost.

Sedem let po velikem padcu in začetku sprememb v bančništvu se ob očitkih o premajhnem kreditiranju in ob sprejetih predpisih o kapitalu spet zastavlja vprašanje, kako naprej, je izpostavil direktor Združenja bank Slovenije France Arhar.

Da je pred bankami težko obdobje, ko bo potrebna sprememba paradigme, saj se trg in kanali izjemno spreminjajo, meni predsednik uprave SID banke Sibil Svilan. Najprej je nujna sprememba poslovnega modela, ker v bančništvo prihajajo novi igralci, ki niso banke.

"Banke prodajamo zaupanje in ugled"
"Vrniti se moramo v naše bistvo," je prepričan Svilan. "Banke ne prodajamo kreditov in produktov, ampak zaupanje in ugled. To smo mogoče pozabili," je opozoril Svilan. Po njegovem mnenju bo treba iti v smer približevanja komitentom in se premakniti iz kreditov v druge oblike produktov, kakršno je na primer upravljanje premoženja.

Nujna je tudi sprememba družbenega okolja, saj zdaj nihče ne mara bankirjev. To pomeni, da ni zaupanja in "ta odnos je treba spremeniti", je izpostavil Svilan. Prihodnost za banke je financiranje industrije in investicij, ki jih morajo banke tudi same pomagati spodbuditi. Tretja stvar so inovacije, kjer je Slovenija daleč za Evropo, ki je prav daleč za Ameriko. "Vse to je nujno, sicer bo v Sloveniji izjemno težko obdržati finančno strukturo in volumen, ki ga imamo danes," je opozoril Svilan.

Je finančno posredništvo še perspektivno?
Predsednik uprave NLB-ja Janko Medja pa je dejal, da je vprašanje, ali je poslovni model bančništva, kot ga poznamo danes v obliki finančnega posredništva, sploh še perspektiven. Izziv so po njegovem mnenju novi poslovni modeli, nove navade strank in nove tehnologije.

Medja: Lastništvo ni pomembno
"Moramo se nehati pogovarjati o lastništvu in številu bank, ker je to nepomembno in se bo prej ali slej zgodilo. Moramo se lotiti uporabniške izkušnje, to je, kaj lahko stranki ponudim, da bo stranka za to plačala. Kdor v tem ne bo nadpovprečno dober, bo izginil ali bo konsolidiran," je ocenil Medja.

"Posojilojemalca je treba poznati"
"Kredit damo tistemu, ki ga hoče vrniti, za kar pa je treba človeka poznati," pa je novo poslovno usmeritev povzel predsednik uprave Abanke Jože Lenič.

Ključna konkurenčna prednost
Ključno bo, da si bodo banke našle konkurenčno prednost na različnih področjih. "Če bomo vsi želeli rasti na enakih področjih, kot je videti danes, ne bo nihče rasel, samo profitabilnost bo padla," je opozoril Medja.

Namestnica generalnega izvršnega direktorja SKB banke Vojka Ravbar je posebej opozorila še na dodatno konkurenco, nebančne igralce, ki vstopajo na področje bančništva in so obremenjeni z manj regulative.

Banke medtem obremenjujejo vse zahtevnejša regulativa in kapitalske zahteve. "Hkrati nam drugi paralelni tok, ki temu ni podvržen, se lažje odziva, je hitrejši in cenejši, prevzema določene bančne storitve," je pojasnila Vojka Ravbar.

"Tuje lastništvo daje rezultate"
Izkušnje SKB banke s tujim lastnikom Societe Generale Group je ocenila kot dobro. "Imeli smo določeno obdobje optimizacije procesov, da smo prišli do tega, kar imamo. To ni lahka pot, se jo pa izplača izpeljati, ker daje rezultate," je dejala glede privatizacije.

Michele Raba iz ameriškega sklada Apollo, ki je novi lastnik NKBM-ja, je kot cilj izpostavil rast banke, ustvarjanje močnega igralca in nato konsolidacija. Ta je na slovenskem bančnem trgu neizbežna, ugotavljajo bančniki.