"V zadnjih dveh letih smo banko spremenili v uspešno institucijo, pred nami pa je še dolga pot. Bančništvo je danes zelo zahtevna, kompleksna in zrela panoga. In da prideš do ravni konkurenčnosti, ki si jo vsi želimo, pa je na koncu pomembno, v kakšnem ustroju deluješ. In najpomembneje je, da nimaš motečih elementov," je Medja odvrnil na vprašanje MMC-ja ob robu novinarske konference na portoroškem Summitu 100, kako vidi načrtovano 25-odstotno lastništvo države v NLB-ju.

Predvideno uvrstitev NLB-ja na borzo in razpršitev preostalih 75 odstotkov lastništva med različne vlagatelje je ob tem ocenil kot dober načrt. Dodal je, da trenutni sistem z neodvisnim SDH-jem, neodvisnimi nadzorniki in neodvisno upravo NLB-ja deluje ter da tudi vmešavanja politike, kot smo ga poznali v preteklih letih, praktično ni več. "Ob upoštevanju načela dobrega korporativnega upravljanja 25-odstotno lastništvo ne bi smelo biti težava," je prepričan prvi mož banke.

Velja opomniti, da je še pred dobrima dvema tednoma menil, da vsak "ukrep, ki omejuje konkurenco med kupci, ki preprečuje vstop nekemu tipu kupcev, kot so v tem primeru tisti, ki bi radi kupili večino - teh je pa zelo veliko -; vsak tak ukrep nujno vpliva na maksimizacijo cene".

Na vprašanje, kdaj bi NLB lahko bil torej pripravljen za prodajo, je odgovoril, da je to vsaj dveletni proces. In če bi Slovenija, v skladu z zavezami za podelitev državnih pomoči, želela prodati 75-odstotni delež v banki do konca decembra 2017, bi proces morali začeti že v drugi polovici letošnjega leta. Sam je sicer prepričan, da je NLB že zdaj v dovolj dobri kondiciji, da se začne ta postopek.

Tepejo se za dobre projekte
Glede stanja na trgu posojil je povedal, da so banke dejavnejše pri pridobivanju strank že kakšno leto in pol in za dobre projekte "se praktično vedno stepemo". Še vedno pa niso na tisti ravni dobrih projektov, ki bi si jo želeli, zato sam vidi 300 milijard evrov vreden naložbeni načrt predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja kot dobro priložnost tudi za poslovne banke, da se pridružijo kakšnemu dobremu projektu.
Optimizem se je že toliko popravil, da je tudi več povpraševanja po projektih, je hkrati pristavil in opozoril, da pa ne smemo pozabiti na vse potrebne reforme, kot so pokojninska in reforma trga dela. "Če teh ne bomo zdaj popravili, nas bo naslednja kriza še bolj udarila, kot nas je prejšnja. In kriza prej ali slej pride," je sklenil.

Se zgodba res ne bo ponovila?
Država je v najnovejšem dokumentu, strategiji upravljanja državnih naložb, predvidela, da v NLB-ju ohrani 25 odstotkov in eno t. i. zlato delnico. Strategijo mora potrditi še DZ. Takšen delež države je sicer manjši kot v času, ko je bil poleg države solastnik NLB-ja tudi belgijska bančna skupina KBC. To je bil tudi čas, ko so se odobravala posojila, ki so banko nato pahnila na rob prepada in jo je bilo od tam treba izvleči z več dokapitalizacijami, med katerimi je bila zadnja vredna dobro milijardo in pol evrov.

A kljub temu je ta namera že sprožila nestrinjanje. Ekonomist Mitja Gaspari je za Dnevnik izrazil mnenje, da je ohranitev 25-odstotnega deleža, pri tem, da naj bi se banka preoblikovala v hranilnico, nesmiselna. V upravljavskem smislu ne prinese veliko (država bo sicer lahko blokirala statutarne spremembe), sčasoma pa bo ta delež, zaradi preobrazbe, vreden manj od svoje nominalne vrednosti, je izpostavil.

Vprašanje pa vseeno je, ali je banka res že pripravljena za prodajo. Na ravni NLB Skupine so v prvem letošnjem četrtletju ustvarili 25 milijonov evrov neto dobička, do konca leta ga načrtujejo nekaj več kot lani, ko ga je bilo za 62 milijonov evrov.
Slabih posojil je bilo na ravni skupine še vedno 25,6 odstotka vseh posojil (2,6 milijarde evrov), a ker so se povečale rezervacije za ta slaba posojila, je njihov neto obseg upadel na 977 milijonov evrov. Slaba posojila so tako pokrita skoraj 70-odstotno. Banka je lani prvič po šestih letih tudi poslovala z dobičkom, kar pa je bilo večinoma posledica dokapitalizacije in prenosa slabih terjatev na DUTB.