Združena banka bo usmerjena predvsem v poslovanje s prebivalstvom ter malimi in srednje velikimi podjetji, so po podpisu pogodbe sporočili iz obeh bank. Dodajajo, da v središču pozornosti ostajajo stranke in njihove potrebe.

Med postopkom združevanja bo poslovanje s strankami potekalo nemoteno. Te bodo ohranile vse obstoječe pogodbene pravice in obveznosti, o vseh spremembah pa bodo pravočasno obveščene.

Predsednik uprave Abanke Jože Lenič je ob podpisu izjavil: "S podpisom pogodbe smo postavili temelj novi močni banki, ki bo združila najboljše obeh bank in bo prepoznavna po fleksibilnosti ter odličnosti storitev. Banka bo zagotavljala dolgoročno donosnost kapitala in s tem postala zanimiva za bodoče investitorje."

Tudi predsednik uprave Banke Celje Davorin Leskovar verjame, da je bil storjen pomemben korak pri nadaljnjem razvoju obeh bank. "S pripojitvijo bodo stranke Banke Celje dobile še močnejšega partnerja, združena banka bo na trgu ponujala konkurenčne produkte in dodatne storitve na visoki kakovostni ravni," je dejal.

Na območju celjske regije bo združena banka nadaljevala tradicijo 150-letnega poslovanja Banke Celje in ohranjala prepoznavnost njene blagovne znamke, so še sporočili.

Nacionalizacija in dokapitalizacija, nato pa združitev obeh bank
Obe banki sta v stoodstotni lasti države. Za Abanko, ki jo je država podržavila konec leta 2013, velja, da se mora obdobje prestrukturiranja zaključiti do konca leta 2018. Ker je vmes država v celoti prevzela lastništvo še nad Banko Celje iz skupine NLB, mora banki združiti in združeno banko prodati najpozneje do konca junija 2019. Obljuba prodaje je bila pogoj za soglasje Evropske komisije za državno pomoč v obeh bankah.

V okviru državne pomoči je država Abanko v dveh korakih dokapitalizirala v skupni višini 591 milijonov evrov. Abanka je na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ob tem prenesla za 1,1 milijarde evrov bruto slabih terjatev ter v zameno od DUTBj-a prejela za 423,8 milijona evrov obveznic z državnim jamstvom.

Pri Banki Celje znaša skupni znesek prenesenih terjatev 398,5 milijona evrov, zanje pa je DUTB odštela 125,3 milijona evrov v obveznicah z državnim jamstvom. Banko je država ob tem dokapitalizirala s 190 milijoni evrov.

Abanka je tretja največja poslovna banka v državi. Pred njo sta NLB in NKBM, pa tudi SID banka, ki pa ni klasična banka, saj gre za izvozno in razvojno banko v državni lasti. Konec leta 2013 je Abanka obvladovala 7,5 odstotka slovenskega trga, medtem ko je bil tržni delež Banke Celje pri 4,58 odstotka.

Leto 2014 je Abanka končala z izgubo v višini 194,6 milijona evrov, medtem ko je čista izguba Banke Celje znašala 21,1 milijona evrov. Letos se poslovanje izboljšuje in prvo četrtletje sta obe končali z dobičkom.