Po združitvi bo brez dela ostalo 300 zaposlenih, zaprli pa bodo tudi 10 poslovalnic.

Banki bi se najprej združili formalnopravno, v drugi polovici leta pa bi sledila še fizična združitev, ki bo poenotila informacijska in plačilna sistema ter zakladništvo. Odgovorni za projekt so zaradi številnih odprtih vprašanj zaskrbljeni zaradi časovnega pritiska, rok za dokončno združitev se namreč izteče konec leta, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič.

Lobiranje za stolčke
Medtem ko tečejo postopki za združitev, pa potekajo tudi živahne kadrovske menjave za pridobitev čim večjega vpliva v novo nastajajoči banki, ki bo postala druga največja v državi. Zdajšnji lastniki Abanke so Jožetu Leniču, predsedniku uprave omenjene banke, že podaljšali mandat, čeprav se mu trenutni izteče šele 17. januarja prihodnje leto.

To podaljšanje bi lahko pomenilo, da bo Lenič ostal predsednik uprave tudi v novi združeni banki, še posebej, ker se mu je v upravi po odhodu Igorja Stebrnaka že pridružil donedavni član uprave Banke Celje Aleksander Vozel, ki čaka le še na licenco Banke Slovenije.

Vodstvo Abanke si torej uspešno utrjuje svoj položaj, Banka Celje pa je medtem ostala z enim samim članom uprave, predsednikom Davorinom Leskovarjem. V skladu z zakonom o bančništvu mora biti uprava najmanj dvočlanska, kar je nadzorni svet danes popravil, saj je za novega člana uprave imenoval Stojana Hostnika, a le za šest mesecev.

Banka Celje lani z 21 milijoni izgube
Banka Celje je leto 2014 zaključila z 21,1 milijona evrov čiste izgube, kažejo še nerevidirani podatki. Pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij so sicer poslovni rezultati kazali na dobiček v vrednosti 38,7 milijona evrov.

Prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v znesku 64,4 milijona evrov pa je ustvarilo negativni finančni izid v vrednosti 21,1 milijona evrov.

Nacionalizacija in dokapitalizacija, nato pa združitev obeh bank
Kot je znano, je država Abanko Vipa v celoti nacionalizirala in jo dokapitalizirala - deloma konec leta 2013, deloma pa lani jeseni - ukrepe za Banko Celje pa je izvedla konec lanskega leta. Oboje je storila s soglasjem Evropske komisije, ki pa je postavila tudi pogoj: da se mora država po končanem postopku iz lastništva umakniti. Obe banki sta lahko po dokapitalizaciji del svojih slabih posojil začeli prenašati na za to ustanovljeno državno Družbo za upravljanje terjatev bank in se tako izkopali iz težav, ki so jih povzročila tudi slaba posojila. Slovenija se je sicer zavezala, da bo obe banki združila, kar mora končati najpozneje januarja prihodnje leto.