DeSUS je razkril, da je bila Zavarovalnica Triglav iz strateških prestavljena med pomembne naložbe. Foto: BoBo
DeSUS je razkril, da je bila Zavarovalnica Triglav iz strateških prestavljena med pomembne naložbe. Foto: BoBo
Dušan Mramor
Minister je izpostavil, da slovenska podjetja v povprečju niso prezadolžena, Slovenija pa je na tem področju zdaj že pod povprečjem EU-ja. Foto: BoBo
Začetek ustavljanja privatizacije?
Strategija za upravljanje državnih naložb še ni usklajena
Koalicija usklajuje državne naložbe

Sestanek bi moral biti že v torek, a se ga ni mogel udeležiti finančni minister Dušan Mramor, zato so ga zamaknili za en dan. Premier Miro Cerar zagotavlja, da je ostalo malo odprtih vprašanj, ki bi jih lahko uskladili do četrtka, ko ima strategijo na urniku tudi vlada. Cerar je potrdil, da je status Zavarovalnice Triglav eno izmed odprtih vprašanj in da "se tu soočajo politični in strokovni argumenti".

Pri tem imajo v koaliciji tudi po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja različna mnenja. Triglav je namreč ocenjen kot eno najbolj zdravih jeder slovenskega gospodarstva, ki bi lahko na svojem področju postal "regionalni igralec". Znotraj vlade pa so različna mnenja o tem, ali zavarovalnica to zmore sama ali ne. Mramor osebno meni, da je to težko pričakovati in da bi bilo bolj smiselno iti v to bodisi znotraj določene mreže zavarovalnic bodisi v sodelovanju z neko globalno zavarovalnico, je povedal na koncu finančne konference v Portorožu.

DeSUS strategije morda ne bo podprl
Najtrdneje pri svojem stališču glede Zavarovalnice Triglav stoji DeSUS. Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je povedal, da DeSUS vztraja pri državnem lastništvu Triglava, saj je bistven predpogoj za ustanovitev demografskega sklada, ki je zanje pomemben. Če njihov pogoj ne bo upoštevan, poslanci DeSUS-a strategije v DZ-ju ne bodo podprli, vendar pa se o morebitnem izstopu iz koalicije v takšnem primeru še niso pogovarjali, je pojasnil vodja poslancev DeSUS-a.

Če bi strategijo v DZ-ju sprejeli brez njihovih glasov, Jurša pravi, da bodo spoštovali odločitev večine v DZ-ju. Njihovo nadaljnje sodelovanje v koaliciji pa bi bilo v tem primeru predmet nadaljnje razprave.

Poleg najnovejše različice klasifikacije državnih naložb, kjer je bila torej Zavarovalnica Triglav iz strateških naložb prestavljena med pomembne naložbe, Loterija Slovenije pa se je povzpela med strateške, pa je odprto tudi vprašanje oz. pogoj razpršenega lastništva pri pomembnih naložbah, je spomnil Jurša. Pri pomembnih naložbah bi po njegovem mnenju država obdržala kontrolni delež, 25 odstotkov plus eno delnico. To kot pogoj in ne kot možnost zahtevata tako SD kot DeSUS, temu pa nasprotujejo na GZS-ju.

Vodno gospodarstvo ni strateškega pomena
Po Jurševih besedah bi bilo treba temeljito proučiti tudi vprašanje uvrščenosti vodnega gospodarstva, ki je zdaj po zadnji verziji klasifikacije razvrščeno kot pomembna naložba, sam pa meni, da je pomembno, da so vodni viri v lasti države. Zato se podeljuje tudi koncesija, kdo upravlja vodne vire, pa je treba po njegovih besedah opredeliti v strategiji. Vendar DeSUS za zdaj ne pogojuje, da bi bile te naložbe uvrščene med strateške.

Terme Olimia strateške ali ne?
Poslanec NSi-ja Jožef Horvat, ki je kritičen do zadnjih pogovorov koalicije glede klasifikacije, pa je v DZ-ju opozoril, da je med pomembne naložbe uvrščena tudi gospodarska družba, ki je bila del privatizacijskega svežnja 15 podjetij iz leta 2013. Na seznamu 15 podjetij za prodajo je bila namreč takrat uvrščena družba Terme Olimia bazeni, ki se je nato združila s Termami Olimia, te pa so zdaj opredeljene kot pomembna naložba.

Horvat pravi, da to ni več resna politika, "pač pa politično kupčkanje in zaustavljanje privatizacije od politike, ki ima v državnih podjetjih svoje bankomate". Medtem pa Cerar ocenjuje, da gre verjetno za nesporazum. "Tu ne more biti prikrivanja," je prepričan. Zatrdil je, da vseh 15 podjetij s spiska, ki ga je DZ potrdil v prejšnjem mandatu, ostaja na tem spisku. Strategija, ki jo zdaj pripravljajo, teh naložb po njegovih besedah ne zajema.

Zmanjšati delež v bankah
Minister Mramor pa se je v Portorožu dotaknil tudi privatizacije NKBM-ja in NLB-ja in pojasnil, da je v pripravi načrt, v skladu s katerim bo država zmanjšala svoj delež v obeh bankah. Banka Celje in Abanka se bosta zaradi sinergij združili, država pa se bo iz tako združene nove banke morala umakniti do srede leta 2019.

Začetek ustavljanja privatizacije?
Strategija za upravljanje državnih naložb še ni usklajena
Koalicija usklajuje državne naložbe