DeSUS je ves čas vztrajal, da je Triglav označen za strateško podjetje, a so v stranki po Jurševih besedah v ponedeljek zaznali spremembo glede tega v vladnem gradivu. Do spremembe je prišlo v času, ko je minister za finance Dušan Mramor prišel iz Združenih držav Amerike, je dejal Jurša. DeSUS bo tako po njegovih besedah zahteval pojasnilo, kdo od koalicijskih partnerjev je takšno spremembo predlagal.

Koalicijski vrh naj bi sicer danes razpravljal o klasifikaciji državnih naložb, a je razpravo preložil na sredo, pri čemer nekaj zadev v koaliciji ostaja neusklajenih. Zadnja verzija strategije je tako prinesla tudi drugačno razvrstitev državnih naložb, kar utegne zaostriti usklajevanja med koalicijskimi partnerji.

Do spremembe je poleg primera Zavarovalnice Triglav prišlo tudi pri Loteriji Slovenije. Ta je bila uvrščena med pomembne naložbe, v zadnji verziji strategije pa je povzdignjena med strateške naložbe. Za to se je DeSUS zavzemal zaradi financiranja humanitarnih organizacij.

DeSUS za prodajo podjetij s področja turizma
DeSUS ocenjuje, da so lahko podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, uvrščena med portfeljska in se prodajo. Izpostavljajo še pomen upravljanja z vodnimi viri in vodovodi. "Tu se res podeljuje koncesija, a je prav, da v sredo na koalicijskem vrhu odpremo vprašanje, kako to vprašanje urediti," je pojasnil Jurša.

SD in DeSUS za razpršeno lastništvo
Medtem si tako DeSUS kot SD prizadevata za zapis pogoja razpršenega lastništva pri pomembnih podjetjih, v katerih bi država ohranila kontrolni delež, 25 odstotkov plus eno delnico. To skrbi Gospodarsko zbornico Slovenije. Kot ocenjuje Jurša, pa ta pogoj ne bi odganjal tujih investitorjev.

Tudi vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je izpostavil pogoj za razpršeno lastništvo pri pomembnih naložbah. Po njegovem mnenju bo koalicija pri tem lahko prišla skupaj, upa pa, da se tega zaveda tudi minister Mramor.

Šlo naj bi za malenkosti, nasprotniki kritični
Han je dejal, da gre pri usklajevanju stališč za malenkosti, ki naj bi jih brez težav uskladili. Gre zlasti za to, kako eni ali drugi vidijo strateško ali pomembno podjetje, to pa so po njegovih besedah bolj teme za strokovno kot pa za politično javnost.

Če bo usklajena s koalicijskimi partnerji, Han pričakuje, da bo v četrtek vlada strategijo potrdila in poslala v DZ. Opozicija in socialni partnerji so sicer zaskrbljeni in kritični do osnutka, ki se je pred dnevi pojavil v javnosti. Več pomislekov je tudi glede tega, kako so se podjetja po oblikovanju meril in uteži znašla na posameznem seznamu, torej na seznamu strateških, pomembnih ali portfeljskih naložb.

Glede prodaje Telekoma Slovenije je Han dejal, da ima premalo podatkov, da bi ocenil, ali je bil postopek izveden pravilno. Han tako pričakuje, da bo Slovenski državni holding jasno pojasnil, na kakšen način je proces stekel, potem pa se bo vlada tudi sama odločila.

Država s 100 podjetji
Med približno 100 podjetji, ki jih ima v lasti, so za državo glede na zadnji osnutek strategije strateškega pomena energetska in infrastrukturna podjetja ter med drugim tudi Krka, Pošta Slovenije, Kapitalska družba in Modra zavarovalnica.