Banka Slovenije (BS) bo tako po novem lahko na podlagi ocene tveganja za vsako banko pripravila nadzorni program in izvajala pogostejši in bolj sistematičen nadzor v samih bankah. Nadzor naj bi temeljil tudi na trdnejših standardih in oceni nadzornih organov.

Če bo centralna banka v poslovni banki odkrila nezakonitosti ali se bo njen finančni položaj hitro slabšal, bo lahko zahtevala prilagoditev ali sanacijo, zamenjavo dela ali celotnega višjega vodstva ali zahtevala prestrukturiranje dolga, spremembo poslovne strategije ipd.

Če pa bo BS zaznal hude kršitve ali znatno poslabšanje finančnega položaja v banki, pa bo lahko zahteval zamenjavo njenega vodstva brez dokazovanja krivde. Lahko bo imenoval tudi posebnega pooblaščenca za posamezne naloge ali za opravljanje funkcije (dodatnega) člana uprave.

Visoke globe in ECB
Menjave vodstva in izredni ukrepi pa ne bodo edino orodje, ki ga bo BS imel po novem na razpolago. Banke bo lahko udaril po žepu tudi z globami, če bo odkril, da je bil kršen zakon. Pri bankah bodo lahko globe segale do 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa, pri članih uprave ali nadzornega sveta pa vse do petih milijonov evrov.

Z zakonom bo del nadzora nad bankami prešel tudi na Evropsko centralno banko (ECB). Ta neposredno nadzira pomembne banke - v Sloveniji so to trenutno NLB, NKMB in Unicredit banka Slovenija.

Srednje zadovoljstvo z zakonom
V Banki Slovenije so z novim zakonom "pod črto" zadovoljni. Želeli so sicer uveljaviti še licenciranje članov nadzornih svetov vnaprej in pogostejše rotiranje revizorjev poslovanja bank. Pri tem so predlagali, da bi se revizor menjal na šest let, a uzakonjena je obvezna rotacija revizorjev na 10 let.

Glede razkrivanja zaupnih informacij pa bo zdaj zaupne informacije mogoče razkriti DZ-ju, če bo ta izvajal nadzor nad delovanjem centralne banke. Banka Slovenije pa bo še naprej objavljala nekatere informacije o njenem nadzoru nad bankami, med drugim o izrečenih ukrepih nadzora in prekrških.

Nadzor naj bi se okrepil tudi z možnostjo prijave kršitev ali nepravilnosti v bankah, in sicer bo prijava mogoča na ravni bank, prijave pa bo mogoče posredovati tudi Banki Slovenije. Zato bo treba še natančno določiti uporabo in razkritje zaupnih informacij, da se bodo preprečile morebitne zlorabe.

Pri posojanju bo potrebne več presoje
Banke bodo morale vzpostaviti tudi stabilno ureditev notranjega upravljanja, pri ocenjevanju posojilnega tveganja pa se ne bodo smele zanašati zgolj na zunanje bonitetne ocene, pač pa bodo morale pri odločanju o posojilih upoštevati še druge informacije.

Poleg kapitalskih zahtev bodo dolžne izpolnjevati dodatne kapitalske zahteve, med njimi varovalni kapitalski blažilnik, ki je enak za vse banke v EU-ju, in proticiklični kapitalski blažilnik, ki se bo določil na nacionalni ravni.

Novi zakon sicer ne ureja vseh vprašanj delovanja bank. Nekatera bodo namreč urejena v prihodnjih zakonodajnih predlogih, in sicer namerava vlada pripraviti posebna zakona za reševanje bank v težavah in za sistem jamstva za vloge.