Današnje seje so se po besedah Logarja udeležili vsi člani komisije. Potrdili so nabor zahtevane dokumentacije, večina razprave pa je bila posvečena odzivnosti institucij, nadzornih organov in podjetij.

Če bodo institucije in podjetja skušali "z verbalnim manevriranjem" komisiji onemogočiti dostop do zaupnih podatkov, pa bodo člani po Logarjevih besedah o tem takoj obvestili javnost. Prav javni pritisk naj bi pokazal, da ne bo več skrivanja za bančnimi tajnostmi.

"Ko sem si ogledal gradivo prejšnje preiskovalne komisije, sem bil na neki način zgrožen nad odzivi Banke Slovenije in sodišč, ki so z različnimi izgovori skušali onemogočiti dostop članov prejšnje komisije do teh dokumentov," je dejal Logar. Če se bo ta praksa nadaljevala, so člani komisije sklenili, da bodo "šli do konca".

Širokopotezno zastavljena preiskava
Tako med drugim želijo v komisiji videti podatke o slabih posojilih v NLB-ju, NKBM-ju, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki, navodila Evropske komisije Banki Slovenije glede zagotavljanja stabilnosti bančnega sistema in fotokopije kazenskih ovadb zoper člane uprav in nadzornike omenjenih bank.

Prav tako želijo magnetograme vseh sej vlade, na katerih se je razpravljalo o stanju v bančnem sistemu, in zapisnike specializirane analitične skupine Banke Slovenije, ki sodeluje pri preiskavi preteklih slabih bančnih praks.

Odgovore in zahtevano gradivo pričakujejo do 3. avgusta, nato pa bodo gradivo preučili in na začetku septembra nadaljevali delo.