Na slovesnosti so opozorili, da so bili povojni pomori in odhodi Italijanov z ozemelj, ki so po drugi svetovni vojni pripadla Jugoslaviji, predolgo zamolčani in da mora država poskrbeti, da bodo tedanji optanti prejeli odškodnino za izgubljeno premoženje.

Napolitano spet dviguje prah
V predsedniški palači v Rimu je prav tako potekala slovesnost, na kateri je predsednik Giorgio Napolitano dejal, da so bili tisoči Italijanov na vzhodni meji po 8. septembru 1943 žrtve sovraštva in maščevanja, fojbe, v katere so bili vrženi, pa je znova označil kot etnično čiščenje.

S podobno izjavo je Napolitano že lani izzval številne odzive, med drugim se je takrat ostro odzval hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je menil, da ni mogoče spregledati sledi odprtega rasizma, zgodovinskega revizionizma in političnega revanšizma. Napolitano pa je tokrat dejal, da so bile take kritike neupravičene in so mu dokazale, da so bile njegove besede pravilne.

Dipiazza "zaroto molka" pripisal politični slepoti
Osrednji govornik na slovesnosti v Trstu je bil tržaški župan Roberto Dipiazza. "Zaroto molka" je pripisal politični slepoti, diplomatskemu preračunavanju in mednarodnim koristim. Vse to naj bi povzročilo zaostritev duhov, ki je dolgo časa preprečevala spravo in oddaljila etične skupine, ki živijo v Trstu.

Zaplet na Rodiškem krasu: Kazen za italijanske romarje
Predstavniki optantov so venec položili tudi pri breznu na Rodiškem krasu. Ker manifestacije, ki je načrtovala tudi obisk Kopra in poslopja, v katerem naj bi po drugi svetovni vojni jugoslovanska tajna policija mučila italijanske zapornike, prej niso prijavili, so nastale težave, ki so jih stale 304 evre. V Rodiku pri Kozini jih je namreč ustavila policija.

Kot je poročala TV Slovenija, je zaradi tega prišlo do slabe volje, predsednik Zveze Istranov pa je zaplet komentiral takole: "Jaz tega ne razumem, res ne razumem. To je nekaj nesprejemljivega in tudi nevrednega evropske države, ki celo predseduje Evropski uniji."

"Sprava na koži Slovencev in Hrvatov"
Kot je ob tej priložnosti za slovenske medije povedala tudi zgodovinarka Milica Kacin Wohinz, je italijanska uzakonitev tega dneva spomina dolg ljudem, ki so jih leta in leta zamolčevali. Zakon je po besedah Kacin Wohinzeve nastal na podlagi sprave med Komunistično partijo Italije, ki je bila posredno sokriva za žrtve, saj je bila neposredni zaveznik jugoslovanske partije, ter italijansko desnico. Pomeni italijansko notranjo spravo, "ampak na koži Slovencev in Hrvatov".