Dimitrij Rupel meni, da bi bil to lahko navdih "tudi za druge narode in države, ki imajo probleme s preteklostjo."

Slovenski zunanji minister pa ni komentiral besednega dvoboja med hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem in Giorgiom Napolitanom o fojbah, saj gre za dialog med predsednikoma dveh držav, "od katerih nobena ni Slovenija".

Poročilo mešane italijansko-slovenske zgodovinsko-kulturne komisije vključuje interpretacijo dogodkov ob slovensko-italijanski meji med letoma 1880 in 1956, ki so jo sprejeli strokovnjaki obeh držav.

Je Napolitano zanikal mirovno pogodbo?
Na sporne besede italijanskega predsednika Giorgia Napolitana pa se je odzval tudi Borut Pahor (SD), ki meni, da govor nedopustno izkrivlja dogodke iz preteklosti. Govor o fojbah pa po mnenju LDS-ovih evroposlancev Jelka Kacina in Mojce Drčar Murko predstavlja zanikanje Pariške mirovne pogodbe, zato bi se Slovenija morala odločno odzvati.

Prvak SNS-a Zmago Jelinčič je Napolitanu, italijanskemu premieru Romanu Prodiju ter d'Alemi poslal pismo, v katerem je ocenil, da bi bilo prav, da "Italija in italijanski narod končno prevzamejo polno odgovornost za vso agresijo in zločine, ki jih je italijanski fašistični režim izvedel v polpretekli zgodovini na območju Jugoslavije, vključno z območjem današnje Slovenije."

V SLS-u pa ocenjujejo, da se mora Slovenija premišljeno, toda jasno odzvati na izjave italijanskega predsednika. Podcenjevanje izjav, ki so glede na odziv večine italijanskih strank in medijev praktično enotno italijansko stališče, bi bila nevarna napaka, še dodajajo.

Stanovnik: "Izziv je zelo resen."
Tudi predsednik Združenja zveze borcev NOB Janez Stanovnik meni, da je Napolitanov govor v nasprotju s Pariško mirovno pogodbo. Ta pogodba je bila "posledica skrbno pretehtanega 'etničnega ravnotežja' " in ne etničnega čiščenja, kot je to omenjal Napolitano.

Napolitano hladi odnose z Hrvaško
Z italijanske strani ni nobene ohladitve odnosov s Hrvaško, je zagotovil italijanski zunanji minister Massimo D'Alema.

D'Alema je dejal, da gre med obema predsednikoma, italijanskim Giorgiom Napolitanom in hrvaškim Stipetom Mesićem, za polemiko, ki je nastala na podlagi odziva, ki je Italijo presenetil, vendar je bil zanjo neutemeljen. D'Alema je izrazil upanje, da bo Hrvaška uvidela, da Napolitano ni ne rasist ne revanšist in da Italija ni izrekla nobene hude besede proti Hrvaški.

Napolitano je na Hrvaškem sprožil val obtožb z izjavo, da je bil partizanski pomor Italijanov med letoma 1943 in 1945 etnično čiščenje. V Sloveniji se je politični vrh odzval precej bolj zadržano.