Zornikova je predsednica grafične sekcije Društva oblikovalcev Slovenije.

Kako ocenjujete predlagano rešitev celostne grafične podobe za državno upravo?
Sama ocenjujem, da je rešitev narejena dokaj na prvo žogo. Simboli, ki označujejo posamezna ministrstva, so neprimerni za pojasnevanje njihovega področja delovanja, izvedeni pa so dokaj oblikovno naivno.

Ali obravnavana rešitev po vašem mnenju sledi/ustreza sodobnim trendom vizualnega komuniciranja (npr. državnih organov)?
Odgovor je NE. Država, ki si zada cilj biti zaupanja vredna država, ne bi smela zlahka in strokovno nepremišljeno izbirati svoje vizualne komunikacije z javnostjo, domačo in tujo. Obenem je država tudi ignorantska do sodelovanja s strokovnimi institucijami, ki so poklicane v družbi, da soustvarjajo in strokovno ocenjujejo dela, ki se tičejo področij vizualnih komunikacij.

Na kaj so/bi morale biti državne institucije pozorne pri tovrstnem komuniciranju? (Ali obstajajo neka pravila, vzorci ... npr. preglednost, urejenost, enotna podoba)?
Pravila obstajajo in so napisana. Sam statut Društva oblikovalcev Slovenije natančno in jasno razlaga potek priprav in način izbora tovrstnih javnih ali internih natečajev. Sam statut DOS-a se naslanja na pravila ICOGRADE - mednarodni svet združenj grafičnih oblikovalcev, kjer so pravila v svetu zelo jasna in tudi upoštevana bolj kot pri nas.

Kako pa komentirate postopek izbora in sestavo komisije? V prvem primeru je šlo za vabila trem agencijam, v drugem pa za relativno zaprto skupino (vsi z ministrstva za javno upravo in en profesor AGRFT-ja)?
Ne poznam izhodišč za ta natečaj, tako da tega ne morem komentirati, je pa sestava žirije nezadostno strokovna, da lahko daje najboljšo in optimalno rešitev oziroma rezultat odločitve. Jaz sama tudi ne odločam in nisem nikoli poklicana, da odločam o npr. sprejetju novih zakonov v javni upravi, to pač ni moja stroka.

Ali je 23.000 evrov, kolikor je bilo celotnemu projektu namenjenih, ustrezna vsota?
Nisem seznanjena s točnim opisom del tega natečaja, vendar obstajajo predpisi o honoriranju oblikovanja vizualnih komunikacij, katerega je DOS že izdal pred leti in je tudi pred slabima dvema letoma ažuriran in ponatisnjen.

Zdi se, da imamo Slovenci smolo pri predstavljanju navzven ali pa s samopodobo, ali pa smo le kronično kritični oz. je s postopki ali pa s stroko nekaj narobe. (Primeri: zastava, grb, denar, registrske tablice, potni listi, I feel Slovenija ...)
Preveč je ljudi v naši ljubi državi, ki menijo, da vse vedo. Ker se tako radi zgledujemo v določenih stvareh po svetu, bi lahko tudi na tem področju bolj upoštevali stroko in njeno mnenje, ne toliko mnenje ljudi, ki imajo politično moč. Če bi bila naša politika države malo bolj z roko v roki s katero koli stroko, bi bilo manj pljuvanja in kritiziranja in verjetno tudi več boljših dobrih rezultatov. Bili bi bolj močni in enotni, tako bi postali tudi bolj razpoznavni navzven. Nekako ne moremo izstopiti iz zgodbe o Butalcih.

Ali stroki ustreza, da so debate ob vsakršnem predlogu simbolov, podob in drugih komunikacijskih sredstev praktično stalnica?
Debate naj se godijo pred zarisevanjem želja in določanjem smernic o ciljih in stremenjih, in ne na koncu, ko je samo še prazno govorjenje in dotakanje olja na ogenj, brez konstruktivnih rešitev.