Komisija je na današnji zaprti seji pooblastila predsednika komisije, da magnetogram iz seje vlade 8. januarja 2004 zahteva preko pristojnega sodišča, če vlada oziroma generalni sekretariat vlade ne bo omogočil vpogleda v zahtevano gradivo, je v izjavi za medije po seji pojasnil predsednik komisije Robert Hrovat.

Želijo pridobiti tudi spisek tistih, ki so vnašali podatke
Poleg tega so trije člani komisije iz vrst opozicije, poleg Hrovata še prvak SNS-a Zmago Jelinčič in Gvido Kres iz SLS-a, sprejeli sklep, da komisija od ministrstva za notranje zadeve zahteva pridobitev spiska javnih uslužbencev, ki so imeli podjemne pogodbe pri vnašanju podatkov iz ročnih v elektronske evidence izbrisanih. Ministrstvo naj spisek preda v roku treh delovnih dni od prejema zahtevka, sicer bodo zahtevali, da se realizacija sklepa zahteva preko pristojnega sodišča.

Kot je pojasnil Hrovat, so se pri sprejemu sklepa sklicevali na poslovniško določbo, po kateri mora preiskovalna komisija opraviti preiskovalna dejanja, če to zahteva vsaj tretjina članov komisije.

Po njegovih besedah gre po mnenju podpisnikov zahteve za zavajanje pri obrazložitvi notranje ministrice Katarine Kresal, da to ni gradivo, ki bi kakor koli lahko bilo relevantno pri delu komisije. "Menimo, da so ti ljudje lahko pomembne priče, ki bi lahko osvetlili dogajanje iz takratnih časov, ko se je iz ročnih evidenc prenašalo v elektronske evidence," je pojasnil in zavrnil namige, da želijo te ljudi izpostavljati pritiskom javnosti in šikaniranju.

Na naslednji seji zaslišana Kresalova in Bohinc
Obenem je komisija sprejela dokazni sklep, ki v postopku preiskave kot priče med drugimi določa Kresalovo in nekdanjega ministra Rada Bohinca. Hrovat je pojasnil, da bodo na naslednji seji, ki bo odprta za javnost, zaslišali prav njiju.

Krivic: Ključni so tisti, ki so šteli, ne pa tisti, ki so vnašali
Za komentar zahtev komisije smo povprašali tudi pravnika Matevža Krivica, ki je dejal, da so zahteve popolna neumnost. Če bi namreč komisija res želela ugotoviti, od kod razlika med obema številoma izbrisanih, bi morali spraševati tiste, ki so leta 2002 izvajali štetje, ne pa tistih, ki so te podatke leta 2004 vnašali.

"Nesmiselne, s pametjo skregane zahteve te preiskovalne komisije, so jasen dokaz, kako je edini resnični namen in smisel vsaj te preiskovalne komisije (o drugih ne bom govoril), da si njen predsednik in člani povišajo svojo poslansko plačo, ne pa, da bi kar koli v resnici ugotovili. Za začetno ilustracijo: koliko mesecev ta povišek k plači že prejemajo, pa še niso "ugotovili" niti tako preprostega, že stokrat javno zapisanega in uradno potrjenega dejstva, da podatek o 18.305 izbrisanih ne izvira iz leta 2003, kot že vse te mesece trdijo in pišejo, ampak … (jim nalašč ne povem, od kdaj in od kod – da vidim, če bodo vsaj sedaj na to težko" vprašanje vendarle znali odgovoriti).

Drugi dokaz: Najprej so ne vem koliko časa zahtevali spisek uradnikov, ki so leta 2004 izdajali dopolnilne odločbe 4.000 najbolj nesporno izbrisanim iz takratnega spiska 18.305 izbrisanih, kar nima popolnoma nikakršne zveze z vprašanjem, zakaj jih je "novo štetje" leta 2009 naštelo 25.671. Šele včeraj, kot berem v vašem poročilu, so trije člani komisije to zahtevo (potem ko sem javno opozoril na nesmiselnost prvotne zahteve) spremenili v zahtevo po pridobitvi spiska uradnikov, ki so imeli podjemne pogodbe pri vnašanju podatkov iz ročnih v elektronske evidence izbrisanih. Ali se je to res delalo na ta način in kdaj, meni ni znano – to jim bosta morala pojasniti Kresalova in Bohinc, ko ju bodo zaslišali. In najbrž še kakšen od visokih uradnikov, ki so pod ministrom Bohincem to delo operativno vodili – te naj najprej zaslišijo, šele potem bodo lahko na podlagi tega sklepali, kje jim morda kdo kaj skriva – če se bodo taki dvomi pojavili oziroma potrdili. Uradniki, ki so to štetje (ali vnašanje podatkov?) neposredno izvajali, tega najbrž niso počeli na svojo roko, ampak po navodilih od predpostavljenih. In če komisiji predpostavljeni ne bodo hoteli jasno razkriti navodil, po katerih se je to delalo, ali pa se bo pojavil sum, da so bila poleg teh "uradnih" navodil še kakšna tajna ali kakor koli sumljiva, kar bi komisiji lahko razkrili le podrejeni, bo komisija to najlažje razkrila, če objavi javen poziv vsem, ki o tem kar koli vedo, naj ji to javno ali zaupno (ob zagotovitvi nerazkritja identitete) sporoče. Ker je jasno, da bo sedanjo vlado prej ali slej zamenjala spet "desna" vlada, ni najmanjšega dvoma, da bodo morebitne prikrivane skrivnosti na ta način zelo hitro prišle na dan. Grem pa stavit, kolikor kdo hoče, da takih skrivnosti ni – kvečjemu kakšne v nasprotni smeri. Skoraj celoten državni aparat je bil namreč do izbrisanih tako nenaklonjen – ni bistveno, ali iz prepričanja ali iz oportunizma, da so njihovo število pri prvem štetju kvečjemu zmanjševali in da je morda prav zato pri korektnejšem štetju leta 2009 prišla ven večja številka. Predvsem pa sta ena in druga številka (18 ali 25 tisoč) zgolj orientacijska ocena brez vsakega, poudarjam še enkrat, popolnoma brez vsakega pomena za to, komu bo na koncu status vrnjen in komu ne. To bo namreč moral v posebnem upravnem postopku dokazati vsak od njih individualno – in ta številka bo (ker večina od 5-10.000, ki že 17 let živijo zunaj Slovenije, prošnje v tem zahtevnem postopku niti vložila ne bo) seveda globoko pod obema sedaj spornima številkama," je za MMC zapisal Krivic.