Podpora predlogu je tako zagotovljena v koalicijskih SD-ju, Zaresu in LDS-u, DeSUS pa bo stališče najverjetneje oblikoval v ponedeljek. V opozicijskih SDS-u, SLS-u in SNS-u so se enoglasno izrekli proti predlogu.

Podpredsednik DZ-ja Miran Potrč, SD, pojasnjuje, da je vlada s pripravo zakona realizirala obvezo iz koalicijskega sporazuma glede uveljavitve odločb ustavnega sodišča o izbrisanih. V poslanski skupini soglašajo, da se končno sprejmejo rešitve, ki bodo pomenile pravno podlago za popravo krivic, ki jo je z izbrisom iz registra stalnega prebivališča povzročila slovenska država.

V poslanski skupini Zaresa menijo, da je po sedemnajstih letih že skrajni čas, da se odpravijo kršitve človekovih pravic na področju ureditve statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji. Predlagane spremembe so, kot menijo, v skladu z odločbami ustavnega sodišča iz let 1999 in 2003.

V poslanski skupini LDS-a pri tem navajajo, da podpirajo odpravljanje najbolj množične kršitve človekovih pravic v zgodovini samostojne Slovenije. Urejanje tega vprašanja je zahtevalo ustavno sodišče, pa tudi nevladne organizacije in mednarodna javnost, opozarjajo.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Žnidaršič je pojasnil, da mu novele zakona, ki ureja status izbrisanih, zaradi priprav na sejo DZ-ja ni uspelo prebrati, zato vsebine še ne more komentirati. Poslanska skupina DeSUS-a se bo sešla v ponedeljek popoldne, vendar po Žnidaršičevih besedah še ni jasno, ali bodo lahko poslanci DeSUS-a takrat že oblikovali stališče do novele zakona.

SDS: Odškodnine v ostrem nasprotju s krizo
V opozicijskem SDS-u so nasprotnega mnenja, saj je, kot pravijo, sporno, da vlada med gospodarsko krizo skrbi za odškodnine t. i. izbrisanih. Kot menijo, gre za nabiranje volivcev, ki jim bo vlada "izplačevala mastne odškodnine na račun vseh državljank in državljanov, medtem pa se število brezposelnih nezadržno bliža številki 100.000".

Izdane odločbe bodo, kot še navajajo, v vsakem primeru služile kot dokazilo v postopku odškodninskih tožb pred sodišči, ki so jih izbrisani že ali jih še bodo vložili. Najvišji že vloženi posamezni zahtevki dosegajo vrtoglave vsote do 980.000 evrov, navajajo v SDS-u, kjer obenem zatrjujejo, da je morebitne krivice seveda treba popraviti, a ne na ta način.

V SLS-u vztrajajo pri stališču, da je od osamosvojitve naprej Slovenija kot država upravičena obravnavati vse, ki si niso uredili statusa v naši državi, kot tujce na ozemlju države. "Če pa želi sedanja vlada urediti olajševalne okoliščine za bivše državljane SFRJ za pridobitev dovoljenja za bivanje v državi, pa bi morala to urediti z ustavnim zakonom na podlagi 1. točke ustavne odločbe iz leta 2003," menijo v SLS-u. Zgolj z navadnim zakonom je po njihovem mnenju neustavno in nemogoče urediti zadeve za nazaj.

Po besedah predsednika SNS-a Zmaga Jelinčiča smo pri predlagani noveli zakona o izbrisanih priča še eni diverziji proti slovenski državi in proti tistim slovenskim državljanom, ki so si uredili status takoj po osamosvojitvi ali po tem, ko je vlada kar trikrat zapored dala to možnost.