Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve pri sprejemanju zakona o t. i. izbrisanih pričakuje zaplete, a je prepričana, da je to, kar dela vlada, prav. Foto: MMC RTV SLO
Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve pri sprejemanju zakona o t. i. izbrisanih pričakuje zaplete, a je prepričana, da je to, kar dela vlada, prav. Foto: MMC RTV SLO
Še zadnji korak pri izbrisanih

MNZ po njenih besedah pri tem zakonu v celoti sledi določbam ustavnega sodišča, z njim pa ureja status tistim, ki niso pridobili dopolnilnih odločb in nimajo pravice do njih. Po individualnem postopku bodo lahko pridobili dovoljenje za bivanje za naprej in s posebno odločbo tudi legalizacijo njihovega bivanja za pretekli čas.

Državnemu zboru bodo zdaj predlagali, da zakon v parlamentu obravnavajo po hitrem postopku. "Posebej pa poudarjam, da s tem zakonom ne podeljujemo odškodnin in državljanstva izbrisanim," je zatrdila Kresalova. Pričakuje, da bodo sledili zapleti in da bo opozicija uporabila "vse topove, ki ji ima na voljo". "A to, kar delamo, je pravično in zakonito."

Zakon po njenih besedah ne govori o odškodninah, ker tega ustavno sodišče ni predpisalo. So pa določili rok, v katerem je mogoče vlagati zahtevke za ureditev statusa in to je tri leta od uveljavitve zakona.

Novost zakona je obravnava otrok izbrisanih, ki mnogokrat niso imeli urejenega statusa, kar je v nasprotju s konvencijo o pravicah otroka in načelom o koristi varstva otrok. Novela tudi določa, da dovoljenja za stalno bivanje ne more dobiti oseba, ki je v kazenskem postopku ali je bila obsojena zaradi hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva.

Kresal: Od sto do nekaj tisoč izbrisanih
Kresalova je dejala, da števila upravičencev po predlogu zakona še ne more ocenjevati, ker ni znano, koliko se jih bo v postopek prijavilo. Po njenih besedah bi jih lahko bilo "od sto do nekaj tisoč".

Še zadnji korak pri izbrisanih