Vlada je, kot je znano, na četrtkovi seji (na kateri pa zaradi dopusta pristojnega ministra v odhodu Pikala ni bilo) ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odvzelo 80 milijonov evrov in jih namenilo za proračunsko rezervo oz. za izvajanje subvencioniranega prevoza dijakov in študentov. Večino denarja (77,7 milijona evrov oz. 33 odstotkov vseh sredstev) je vlada vzela s postavke visokega šolstva. Minister Pikalo, ki je bil takrat v tujini, je takoj pisal finančnemu ministru Urošu Čuferju, naj mu do torka, ko bo v službi, sporoči, kako si zamišlja, da bo ministrstvo izpolnjevalo svoje zakonske obveznosti.

Že dan pozneje je vlada "napako", kot je potezo označila premierka v odhodu Alenka Bratušek, na dopisni seji popravila in ministrstvu za izobraževanje nakazala 70 milijonov - torej 10 milijonov manj, kot jih je vzela.

To pomeni, da ministrstvu oz. visokemu šolstvu, ki ga je ta zaseg najbolj prizadel, še vedno manjka 10 milijonov. Minister Pikalo se je zato dopoldne sestal z rektorji vseh štirih slovenskih univerz in po sestanku poudaril, da je takšno ravnanje vlade v odhodu neodgovorno, saj so sredstva zasegli ravno tistemu delu, ki je finančno najbolj podhranjen. Sredstva za visoko šolstvo se namreč znižujejo že od leta 2011, poleg tega pa se je z uvedbo bolonjske reforme obseg dela povečal za 20 odstotkov, financiranje pa je povečalo le za okoli 10, je spomnil.

Pikalo: Kaj so prioritete te države?
Tudi zato je Pikalu nerazumljivo, da je vlada denar vzela ravno visokemu šolstvu, in to ne iz postavke materialnih stroškov, pač pa iz postavke dejavnosti - sredi leta, ko je polovica denarja že porabljenega. "Vprašati se je treba, katere so prioritete te države. So prioritete to, da razvija vrhunsko znanje, da razvija prenos znanja, kar se seveda kaže tudi v razvoju, inovacijah, da prenaša dobre prakse iz tistih držav, ki so vlagale v visoko šolstvo? Ali pa, da nenehno krči in s tem siromaši našo prihodnost?" se je spraševal.

Nič več razvoja
"Z zasegom je prišlo do tega, da o neki prihodnosti, razvoju ne moremo več govoriti," je še opozoril minister in dodal: "S takimi dejanji nalagamo mladi generaciji nesorazmerno breme. V marsičem smo jih že osiromašili, s takimi in podobnimi posegi pa jim ne dajemo upanja, da bo v prihodnje bolje. Mlada generacija je na celi vrsti področij že bila prikrajšana - na področju zaposlovanja, sobivanja v družbi. Zdaj pa jih bomo prikrajšali še na področju visokega šolstva."

Rektorji: Konec inovacij, konec prihodnosti
Podobnega mnenja so tudi rektorji vseh štirih univerz, ki soglasno zatrjujejo, da je odvzem denarja konec inovacij, razvoja in prihodnosti v Sloveniji, obenem pa upajo, da bo vlada napako popravila in jim denar vrnila.

Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je nad tem, kar se je zgodilo prejšnji teden, ogorčen. Poudaril je, da ne spomni, da bi bilo visoko šolstvo s takšnimi posegi že kdaj postavljeno v podoben položaj, saj nimajo niti toliko sredstev več, da bi programe izpeljali do konca, "kaj šele, da bi vzdrževali in zagotavljali tisto kakovost, ki se od nas pričakuje". "Ne moremo se zanesti več niti na proračun," je še dodal.

"Zakaj udariti ravno po visokem šolstvu?"
Danijel Rebolj z mariborske univerze je prepričan, da takšne akcije zamajejo akademsko skupnost v njenih temeljih in so izjemno škodljive, saj so s tem "vsa prizadevanja za vzpostavljanje ustvarjalnega okolja in spodbujanje inovativnosti skoraj izničena". Rektorju primorske univerze Draganu Marušiču se zdi nerazumljivo, da takšen udarec v izvozno naravnani državi doleti ravno visoko šolstvo, ne pa na primer okoljskega, kulturnega ali katerega drugega ministrstva. "Če se to ne bo popravilo, bo to konec prihodnosti mladih," je prepričan.

Rektor univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik pa je izpostavil, da gre pri samovoljnemu zasegu stredstev v bistvu za rebalans proračuna, za katerega pa dvomi, da ga vlada v odhajanju sploh lahko kar tako sprejme. "To je kratko malo podlo," se je jezil.

Protest visokošolskega sindikata
Nad ravnanjem vlade protestirajo tudi v visokošolskem sindikatu, kjer po poročanju STA-ja zahtevajo, da vlada nemudoma prekliče vse proračunske prerazporeditve v škodo visokega šolstva. "Zmeda v vladi in preigravanja med strankami niso presenečenje, a rokohitrsko prerazporejanje denarja in odvzem sredstev za izvajanje javne službe" sta neresna, so prepričani. Poudarjajo, da je vprašanje, ali so bili sklepi vlade pripravljeni in sprejeti po političnem premisleku ali zaradi nesposobnosti in improvizacije posameznih funkcionarjev obstransko.

Sporočilo lahkotnosti teh prerazporeditev je v obeh primerih to, da odhajajoča vlada - enako kot predhodne - težkega položaja visokega šolstva ne jemlje resno, še opozarjajo.

Tudi na ministrstvu za promet potrebujejo denar
Odločitvi vlade, da ministrstvu za izobraževanje vrne 70 od 80 odvzetih milijonov, pa nasprotujejo na ministrstvu za promet in infrastrukturo, kjer so že v ponedeljek opozorili, da ta dodatna sredstva nujno potrebujejo za izvajanje subvencioniranega prevoza dijakov in študentov in še nekatere druge obveznosti, sami - brez pomoči vlade - pa jih ne morejo zagotoviti, ne da bi pri tem ogrozili izvajanje evropskih projektov, piše STA.