Govorila sta tudi o razlikah med evropskim vzhodom in zahodom ter o pandemiji in človeških hibah, ki jih ta razgalja. Pogovor, ki sodi v niz dogodkov v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja, je bil del rednega Bozarjevega programa. Vodila ga je Staša Pavlović – Slovenka, ki živi v Belgiji in je med drugim prevajalka Hertmansovih del. V Bozarju so ga napovedali kot pogovor o moči preteklosti.

Draga Jančarja in Stefana Hertmansa, ki so ga v Bozarju opisali kot "nepogrešljivo osebnost flamskega književnega sveta", druži postavljanje zgodb v različna obdobja preteklosti ob prepletanju zgodovinskih dejstev z izmišljenimi osebnimi izkušnjami junakov, pri čemer ti, kot je dejala voditeljica pogovora, ne služijo zgodovini, temveč nasprotno.

Pisatelja sta razmišljala o širokem razponu tem – o pomenu prevoda in koliko pri pisanju mislita na prevajalca, o tem, kako ju je oblikoval geografski prostor, iz katerega izhajata, o prepletanju zgodovinskih dejstev in izmišljenega v svojih delih, o pandemiji covida-19, pa tudi o ljubezni.

Med evropskim zahodom in vzhodom

Ob izmenjavi mnenj o evropskem vzhodu in zahodu je Jančar navedel Hertmansovo "šalo o Jugoslaviji kot Švici stalinizma", ki da se mu je zdela smešna. V Jugoslaviji smo bili kulturno odprti, a še vedno je bilo to diktatorstvo, je poudaril.

Tudi danes smo po Jančarjevih besedah priča neprijetnemu razkolu med vzhodom in zahodom. "Moja skromna teorija je, da zahod ne razume dobro vzhoda," je menil. To nerazumevanje po njegovem prepričanju preprosto izhaja iz različnih izkušenj in pričakovanj, pri čemer lahko literatura pomaga k boljšemu razumevanju.

Hertmans je ob tem dejal, da je bil njegov pogled na Slovenijo zelo idiličen, dokler ni bral Jančarjevih romanov. "Dragovi romani so pokvarili idilo," je povzela Staša Pavlović.

Pisatelj kot priča nečesa

Flamec je poudaril, da je treba na pisatelja vselej gledati kot na pričo nečesa, ne pa se opredeljevati zanj ali proti njemu. Opisal je svojo izkušnjo izpred nekaj tednov, ko je pisal o svobodni izbiri glede cepljenja, pa so ga nekateri označili za fašista oziroma mu sporočili, da bodo zažgali vse njegove knjige.

Jančar je odgovoril z opisom primera svojega prijatelja, ki je moral v obkoljenem Sarajevu med vojno zažgati vso svojo knjižnico, da se je ogrel. Zgodba, ki "fanatizem zreducira na razkošje", je pripomnil Hertmans.

Jančar: Ob vsem tehnološkem napredku človek ostaja isti

Jančar in Hertmans sta v okviru pogovora prebrala tudi odlomek iz ene od svojih knjig, v maternem jeziku ob projekcijah prevodov. Jančar je izbral odlomek iz Galjota, ki je izšel že leta 1978, a je bil pred kratkim preveden v francoščino.

Francoski prevod romana, ki pripoveduje o kužni bolezni v 17. stoletju, je izšel prav na prvi dan zaprtja francoske družbe zaradi pandemije covida-19, v kateri smo kljub velikemu tehnološkemu in znanstvenemu napredku priča enakim vraževerjem in lažnim prerokom. "Neverjetno, da ob vsem tem tehnološkem napredku človek ostaja isti," je dejal Jančar.

Oba pisatelja rada obiskujeta preteklost

Jančarja poznajo daleč onkraj meja rodne Slovenije – ne le po številnih romanih, esejih in dramah, prevedenih v 21 jezikov, temveč tudi po nizu nagrad, ki jih je prejel. Zgodovinski motivi in dogodki, vključno z menjavami režimov in vso bedo, ki jo te prinašajo, igrajo glavno vlogo v njegovem delu. Tako so v Bozarju opisali slovenskega pisatelja na svoji spletni strani. K temu so še dodali, da je močno družbeno dejaven in da rad poziva politiko k odgovornosti.

Njegovega sogovornika belgijskega pisatelja Hertmansa pa so opisali kot "nepogrešljivo osebnost flamskega književnega sveta". Kot Jančar tudi on v svojih delih rad obiskuje preteklost, na primer v romanih Vojna in terpentin ter Vzpon, v katerih piše o prvi in drugi svetovni vojni ob prepletanju zgodovinskih dogodkov in osebnih zgodb.

Na slovenskem stalnem predstavništvu v Bruslju so pred dogodkom poudarili, da je dogodek del rednega Bozarjevega programa in da pričakujejo zanimiv pogovor dveh intelektualcev, enakovrednih sogovornikov, ki v svojih delih med drugim obravnavata vlogo posameznika v stroju zgodovine.

Jančarja je v torek v Bruslju sprejel slovenski veleposlanik v Belgiji Rado Genorio.

"Živim v Ljubljani, kadar pišem, pa mislim o Mariboru"

V Bozarju so po navedbah predstavništva veliko vložili v ta večer. Poslali so tudi ekipo v Slovenijo, da posname intervju z Jančarjem, ki je del skupnega promocijskega gradiva. Videoposnetek je objavljen na spletnih straneh Bozarja, uporabili pa so ga tudi v slovenskem predsedstvu. Na ogled je bil v šotoru v okviru slovenskega festivala, ki te dni poteka v Bruslju, in je obiskovalce opozarjal na drevišnji dogodek.

Jančar v pogovoru za Bozar pred dogodkom med drugim poudaril bistveno povezavo s svojim rojstnim mestom Maribor in pretresa vprašanje ustreznosti termina zgodovinski roman. Hertmans pa je povedal o svojih stikih s Slovenijo – o tem, kako je spoznal filozofa Slavoja Žižka in kako je postkomunistična Ljubljana leta 1991 spregovorila njegovi poetski občutljivosti. Še danes mu je slovenska kultura, tako pravi, zelo blizu, Ljubljana pa eno od najljubših mest.

Jančar je za Bozar še povedal, da v Bruselj vedno rad pride, saj da je to mesto čudnih kontrastov ter da je pred časom preživel mesec dni na podeželju v Flandriji. "Pri srcu mi je ta dežela. Če izpustimo ves ta evropski kontekst, ki je tam doma," je dejal.