Na kongresu, ki poteka pod geslom Slovenija zmore več, so poleg tega spremenili politični program in statut stranke ter sprejeli osem resolucij, s katerimi se bodo opredelili do nekaterih aktualnih vprašanj.

Poleg predsednika so delegati volili še člane izvršilnega in nadzornega odbora,

Za 18 članov izvršilnega odbora, ki jih voli kongres, se je potegovalo 55 kandidatov, med njimi evropski poslanec Mihael Brejc, poslanec v DZ-ju Branko Grims, nekdanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, nekdanji generalni sekretar vlade Božo Predalič, nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti in nekdanji šolski minister Milan Zver.

Ena izmed večjih sprememb statuta, ki so jo že sprejeli, se nanaša na strankine tajnike. Tako bo stranka poleg dosedanjega glavnega tajnika imela še programskega tajnika, pri čemer bo prvi pristojen za organiziranost in poslovanje stranke, drugi pa za politično usklajevanje in zadeve s področja volitev.

Resolucije o aktualnih izzivih
Na kongresu SDS so delegatke in delegati sprejeli tudi osem resolucij: o izzivih kriznega časa, o glavnem mestu, o etiki, o izzivih nizkoogljične družbe, o EU-ju, o jeziku, o skrbi za čisto okolje in resolucijo o avtonomnosti namesto ideološke inteligence.

V resoluciji o izzivih kriznega časa je stranka med drugim ugotovila, da živimo v času gospodarsko-finančne krize, ki ima otipljive socialne posledice, ob odsotnosti pravih politik pa lahko preraste tudi v politično krizo, zato so prepričani, da je treba poseči po hitrih rešitvah, ki pa ne smejo biti rešitve iz "ropotarnice zgodovine".

Pri tem so z resolucijo zavrnili trditve, da se bo kriza rešila zaradi ukrepov v velikih ekonomijah, zaradi česar naj bi Slovenija lahko zgolj čakala. Nova vlada naj boleg tega ne bi znala izkoristiti večje družbene sprejemljivosti za reforme, ki jih prinaša kriza.

Strankin predsednik je bil tudi sicer kritičen do vladnih protikriznih ukrepov, saj meni, da je treba podjetjem pomagati z ekonomsko-razvojnimi in ne socialnimi ukrepi. Kriza se zdi hitro rešljiva le na prvi pogled, saj se po njegovem "številni posamezniki, korporacije in države niso pripravljene odpovedati generacijskim dobičkom, zato nasprotujejo spremembi pravil in iščejo načine za ohranitev svojega privilegiranega položaja."

E. S.