V oddaji Pogledi Slovenije je potekalo prvo veliko soočenje predsednikov političnih strank na slovenskih televizijah.

Zoran Janković je dejal, da koalicijsko sodelovanje z SDS-om zavrača zato, ker eno govorijo, drugo pa delajo, kar je ponazoril na primeru referendumov, katerih pobudniki naj bi bili v preteklosti prav v SDS-u, zdaj pa po njegovem mnenju iščejo poti, kako zmanjšati njihovo težo.

Janković je znova zatrdil tudi, da ga zanima samo mesto predsednika vlade. »Če tega ne bo, ostane tistih šest mesecev parlament,« je dejal. Kaj točno bo storil, bo razkril po 4. decembru.

Janša: Janković je tisti, ki govori eno, dela pa drugo
Predsednik SDS-a je pojasnil, da Jankovića delno spoštuje zaradi nekaterih dosežkov v preteklosti, vendar mu to po njegovem mnenju še ne daje pravice, da je žaljiv. Spomnil je, da je prav Janković prelomil besedo, ko je kljub drugačnim napovedim kandidiral najprej za ljubljanskega župana, nato pa še na državnozborskih volitvah.
»Kamere so ga septembra posnele, da gre z županskega mesta samo še v penzijo in sedaj je tukaj,« je pripomnil Janša in dodal, da imamo volilni sistem, ki bo po volitvah zahteval sodelovanje.
Janša je prepričan, da z izključevanjem, v katerem po njegovem mnenju Pahor in Janković prav tekmujeta, Slovenija ne bo cvetela, zato je po volitvah pripravljen sodelovati tudi s stranko Zorana Jankovića.
Gregor Virant v svoji koaliciji ne izključuje nikogar. Kot je povedal, je o koalicijah še prezgodaj govoriti. Dodal je, da je sodeloval tako z Jankovićem kot Janšo in sodelovanje z obema mu je ostalo v dobrem spominu.

Koga pa bi Borut Pahor najraje videl v koaliciji? »Janša ima nekatere sposobnosti in značilnosti, ki bodo ustrezale trenutku, v katerem bi utegnil prevzeti vodenje. Ima pa nekatere, ki bi mu utegnile škoditi. Koalicija, ki bi jo SD želel videti, bi bila reformna. Težko pa je danes razmišljati o koaliciji z nekom, ki je nasprotoval odločitvam,« je dejal Pahor.
Pripravljen je na sodelovanje z Jankovićem. Po njegovem mnenju bo naslednja koalicija koalicija, ki se bo morala odpovedati veliko balasta, ki sodi v predvolilne obljube v konjunkturnih časih in se odločiti za reformne ukrepe, kakor so jih izvajali oni.

Komu bo podelil predsednik republike mandat za sestavo vlade?
Predsednik republike je pred časom zatrdil, da bo dobro premislil, komu bo podelil mandat za sestavo vlade. Janša meni, da temu ni kaj oporekati in da si želi, da bi predsednik večkrat o kakšni zadevi dobro razmislil. Dodal je, da bodo o vladi odločali volivci, da pa je predsednik tisti, ki predlaga mandatarja.

Pahor, Virant in Žerjav pa so se strinjali, da bi moral predsednik mandat za sestavo vlade podeliti relativnemu zmagovalcu volitev. Če temu ne bi uspelo sestaviti vlade, pa lahko potem predsednik izbere drugega mandatarja.

Erjavec je dejal, da bi moral predsednik podeliti mandat tistemu, ki mu bo uspelo doseči večino v parlamentu, po možnosti ustavno, in ki mu bo uspelo ustvariti močno koalicijo.
Virant: Nadomestilo mi je pripadalo po zakonu
Virant je zatrdil, da je nadomestilo za brezposelnost v letu 2009, ki ga je prejemal poleg zaslužka iz pogodbenega dela, sprejel zaradi družine, ki jo je štiri leta v času svojega ministrovanja puščal na cedilu. "Če prejmeš nekaj, kar ti po zakonu pripada, to ne more biti nemoralno in neetično," je zatrdil in dodal, da sočustvuje z družinami, ki morajo preživeti z nekaj več kot tisoč evri na mesec.

Janša je zatrdil, da če bo v zadevi Patria pravnomočno obsojen in če bo postal premier, da bo takoj odstopil s tega položaja, vendar ne verjame, da bo do pravnomočne obsodbe prišlo. Zatrdil je, da se po njegovem nalogu ni uničevala nobena dokumentacija in da v njegovo pisarno ni nihče nosil denarja.
Slaka je zanimalo tudi, zakaj Pahor ni odstavil Katarine Kresal, ko so se pojavili sumi in glasna opozorila o spornosti najema stavbe NPU-ja. Pahor je na to odvrnil, da bi to tudi storil, če bi za trenutek podvomil o njenih argumentih in dodal, da njegovo neukrepanje ni bilo posledica politične preračunljivosti.
Janković: Zakaj EU dopušča davčne oaze?
Na vprašanje, s kakšno legitimnostjo bi Zoran Janković ustvarjal davčno politiko, če se njegova sinova izogibata plačevanju davkov v Sloveniji, je odgovoril, da je treba najprej dokazati, da je njuno početje napačno in narobe.
Meni, da bi se morali vprašati, zakaj EU sploh dopušča davčne oaze in ali je narobe, da tudi nekateri drugi ugledni gospodarstveniki selijo svojo proizvodnjo v tujino. "Je to narobe," se je vprašal. Potrdil je tudi, da je bil na sodišču opravljen narok glede prodaje Electe.
"Zanimivo je, da v vsem svojem življenju nisem bil niti obsojen niti obtožen. Pri vseh teh ovadbah, ki sem jih dobil ... Vsi pravijo, da me je ščitila vlada gospoda Pahorja. Ampak tudi, ko je bil gospod Janša predsednik vlade, gospod Mate notranji minister gospa Brezigar državna tožilka, mi tudi niso nič našli," je povedal Janković.

Dvig standarda - iluzija ali realnost?
Janković in Virant sta v zadnjih dneh napovedala dvig standarda prebivalstva v prihodnjih letih. Pahor meni, da bomo lahko, če se bomo z reformami in z ukrepi za gospodarsko rast zelo potrudili, v prihodnjih letih živeli tako kot danes, ali pa v najboljšem primeru malenkost boljše. Poudaril je, da je bil sam v svojem mandatu sicer tarča posmeha, ker je sam plačeval kavice in kosila, vendar se mu je to zdela prava poteza v času krize, pri tem pa se je, kot pravi, zgledoval po Nelsonu Mandeli, ki naj bi prvi začel tovrstno prakso.

Janša je dejal, da bi težko rekel, da so Jankovićeve in Virantove izjave zavajajoče, zagotovo pa po njegovem mnenju niso realne. "Tisti, ki jih izreka, se ne zaveda situacije," je poudaril in dodal, da se bomo morali v prihodnjih letih krepko potruditi in močno sodelovati, da standard ljudi ne bo padal. "Osmino proračuna bomo dali samo za obresti. Od kje bo standard rastel," se sprašuje Janša, ob tem pa poudarja, da je premalo, če kažemo socialni čut le do ceha direktorjev.
Trdo delo za boljši standard
Janković meni, da je višji standard realen ob trdem delu in reformah, kot največjo napako v zadnjem obdobju pa označuje, da smo dopustili v Sloveniji propad gradbenega sektorja.

Erjavec meni, da se standard v Sloveniji ne bo dvignil, saj naša država izvaža predvsem v države EU-ja, ki so prav tako v težavah. Zavrnil je tudi, da bi bil padec pokojninske reforme kriv za vse težave. Žerjav je dodal, da je stanje sicer resno, vendar lahko v sodelovanju kljub vsemu najdemo rešitve, s katerimi bomo zadržali standarde.

Na vprašanje, zakaj v času Janševe vlade niso zamenjali Marjana Kramarja, je Janša povedal, da je NLB v času njihovega mandata izkazoval dobre rezultate. "Če bi ga odstavili, bi vsi vpili, da gre za politično menjavo.

To, da nismo posegli v NLB oz. da nismo ustvarili pogojev, da bi se stvari začele urejati, je naša napaka. Ampak ko je gospod Bajuk predlagal zamenjavo Marjana Kramarja, ta točka sploh ni prišla na dnevni red. Ti lobiji so močni, drži, tega lobija se nismo lotili in to je naša napaka," je priznal.

Pahor je ob tem menil, da so imeli več poguma, kot so ga imele vse dozdajšnje vlade, in ustanovili AUKN, ki naj bi bil odpornejši do lobijev, in s tem ključno omejili lobije.

V primežu interesov
Janković pa se je zavzel za takojšnjo ukinitev AUKN-ja, ki je po njegovih besedah samo oblika fasade. "Zelo je žalostno, da se govori o lobiju človeka, ki je star 90 let, potem je s tem vodstvom nekaj narobe. Dokapitalizacija ni potrebna. Samo dve točki sta. Da se jo pripoji banki Celje in da izboljša poslovanje," je dejal.

Pri tem ga je Pahor vprašal, ali bo on odločal o teh stvareh, če bo premier. "Potem ti povem, da boš v primežu takih interesov in takih vplivov … Zato pa moraš na drugi strani imeti AUKN," je dejal Pahor.