Pozitivna Slovenija je tako na posvet že pred dobrima dvema tednoma povabila SD, LDS, Zares, TRS, SMS - Zelene in Demokratično stranko dela. Udeležbo so odpovedali v SD-ju, pozneje pa tudi v SMS - Zelenih.

Filozof Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani je prepričan, da si SD s pojasnilom, da je bilo časa za pripravo na razpravo premalo, "kupuje čas" in da ni nujno, da Socialnih demokratov ne bo na posvetih, ki se bodo še zgodili. Sociolog Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije pa meni, da želijo Socialni demokrati z nesodelovanjem na posvetu Zoranu Jankoviću sporočiti, da ne pristajajo avtomatično na njegov primat.

Tomšič: Jankovićev liderski položaj ni nekaj nespornega
Matevž Tomšič meni, da želi Janković s tem srečanjem "utrditi položaj t. i. liderja na levici", torej da želi postati nekdo, ki bi usmerjal oz. koordiniral delovanje levih političnih strank. Želi si, "da bi imel na neki način stvari pod nadzorom". "To je njegov ključni motiv, kajti ta njegov liderski položaj na levici ni nekaj nespornega," opozarja Tomšič in opominja na to, da je Pozitivna Slovenija nastala "zelo ad hoc, zelo na hitro".

Igor Pribac pa razloge za posvet (in vse posvete, ki bodo po njegovem mnenju zagotovo sledili) vidi preprosto v povezovanju: "Mislim, da je temeljni namen tega posveta, da se vzpostavi neka komunikacija med opozicijskimi strankami, ki v tem trenutku sovpadajo z levimi strankami, in neparlamentarnimi strankami - pa ne samo levosredinskimi (TRS na primer težko avtomatično uvrstimo med levosredinske stranke)."

Pribac: Manjšim strankam posvet omogoča medijsko pozornost
Filozof je prepričan, da je Janković s tem, ko je na posvet povabil tudi zunajparlamentarne stranke, okrepil njihovo vidnost v slovenskem javnem prostoru: "Omogočil jim je, da bodo s svojimi idejami prišle v medije, zlasti še, če bo ta posvet prerasel v neko stalno obliko medsebojnega komuniciranja." Tako bi lahko nastal neki laboratorij, v katerem bodo te stranke lahko izostrile svoje ideje glede tega, kaj bi bilo v tem trenutku treba storiti v Sloveniji, da bi izšli iz krize, še pravi Pribac in dodaja, da se je sočasno Janković na neki način oddolžil strankam, ki so izpadle iz parlamenta "in za katere je mogoče reči, da so bile "žrtve" nastanka Jankovićeve politične grupacije".

"SD ne pristaja avtomatično na Jankovićev primat"
Še največ zanimanja je v javnosti zbudilo to, da se posveta ne bo udeležila druga največja stranka leve sredine SD. Tomšič meni, da je razlog za nesodelovanje na posvetu v tem, da Socialni demokrati "ne pristajajo avtomatično na Jankovićev primat" - sploh ob tem, da po nekaterih javnomnenjskih raziskavah SD-ju kaže vedno bolje, celo bolje kot PS-ju. Tomšič vidi dva razloga za tako odločitev - odnos med Jankovićem in Borutom Pahorjem, ki o predsedniku Pozitivne Slovenije "nima ravno pozitivnega mnenja", in to, da "očitno tudi stranka SD noče biti neki podrejen partner v nekem, sicer resda neformalnem zavezništvu".

"Neka raven konfliktnosti je nujna in ni sama po sebi problematična"
Na njun spor oz. morebiten "boj" za prevlado pa Pribac gleda malo drugače: "Janković in Pahor sta v tem trenutku vodilni politični figuri na levem političnem polu slovenskega političnega življenja. V tem smislu je neka raven konfliktnosti nujna in ni sama po sebi problematična." Po njegovem mnenju je bistveno le to, da v njunem odnosu ne zavlada "narcizem drobnih razlik" ali da "želja po prevladi ene strani nad drugo" ne postane bolestna. Pri tem opozarja, da se to lahko zelo hitro zgodi, "in temu bi se morali ti dve stranki izogniti". Prepričan je, da je pri tem na potezi Janković, ki mora zdaj dokazati, da ni, kot mu očitajo, avtokratski.

"Menim, da bi bilo zelo napak, če bi nastal vtis, da bi želel Janković hegemonizirati prostor leve sredine. V tej luči bi bila zelo zaželena navzočnost Pahorjevega SD-ja, ki bi ta vtis uravnotežila, ker bi bila navzoča dva pomembna politična akterja poleg mnoštva malih," je prepričan Pribac. Filozof ob tem še priznava, da je skepsa manjših strank lahko upravičena: "Lahko si rečejo: 'To je poskus, s katerim hoče Janković hegemonizirati, morda celo fagocitirati manjše politične entitete, ki so zdaj v težavah.'."

Pribac: Priprava na morebitne volitve - odgovorna drža opozicijskih strank
A vseeno bi bilo lahko sodelovanje majhnih strank z največjo stranko v parlamentu koristno, saj jih s PS-jem in SD-jem povezuje to, da "trenutno niso na oblasti in da glede na negotove razmere - tako gospodarske kot tudi politične -, v katerih smo v Sloveniji, obstaja možnost, da bodo morale prevzeti breme vladanja". "Priprava na to možnost je odgovorna drža opozicijskih strank. In v tej luči tudi sam vidim to pobudo," še pravi Pribac in dodaja, da bi lahko Janković svojo vlado v senci, ki jo je napovedal, oblikoval v okviru teh pogovorov - "da bi taka vlada nastala kot plod združenih sil ne le ene, temveč več strank na levem opozicijskem bregu".

Tomšič: Te stranke nimajo veliko skupnega
Tudi Tomšič vidi korist, ki bi jo imele zunajparlamentarne stranke od sodelovanja v tem zavezništvu, predvsem v večji prepoznavnosti. Pri tem opozarja, da so stranke, ki so vabljene na posvet in ki se uvrščajo na levico, zelo raznorodne. "Zelo velike razlike so znotraj strank slovenske levice. Na eni strani imamo stranke, ki jih vodijo tajkuni, npr. Janković, se pravi stranka, ki jo vodi kapitalist, na drugi strani pa imamo TRS (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije), ki je izrazito protikapitalistično usmerjen. Kako bodo tukaj našli neki skupen jezik v programskem smislu, ni čisto jasno," poudarja in dodaja, da so si te stranke zelo podobne le pri "čisto ideoloških vprašanjih (odnos do preteklosti, Cerkve) ali političnih antipatijah (do Janeza Janše)".