V Državnem zboru se nadaljuje 6. redna seja, na kateri je na poslanska vprašanja odgovarjal predsednik vlade Janez Janša. Po utečeni navadi sicer odgovarja na vprašanja poslank in poslancev na začetku rednih mesečnih plenarnih sej, vendar je tokrat izjemoma nastopil na koncu seje, ker je bil na začetku prejšnjega tedna na obisku v ZDA.

Predsednik vlade Janez Janša je poslancu SD-ja Janku Vebru, ki je želel izvedeti, kako namerava vlada zagotoviti večjo transparentnost upravljanja državnega premoženja, odgovoril, da imamo trenutno nekredibilno, nejasno in netransparentno upravljanje državnega premoženje, temu podobni pa so tudi poslovni rezultati družb v državni lasti.

Poleg tega se je Janša pohvalil, da so bile prodaje deležev v čas njegove prve vlade veliko boljše in tudi do desetkrat vrednejše kot bi bile danes, po treh katastrofalnih letih vladanja SD-ja.

Uvajamo sistem, ko bodo vse naložbe pod enim upraviteljem, je povedal Janša. V preteklosti so upravljavci državnih naložb različno glasovali, čeprav so imeli istega lastnika. Ob tem je opozoril, da ko se je odpirala možnost privatizacije in so prihajali ponudniki, so le ti imeli več sogovornikov, zato je vladala popolna zmeda. Zdaj pa bo samo en upravljavec in bo glasovanje enotno in kredibilno.

Janša je tudi zagotovil, da bo DZ v skladu z novim zakonom sprejel smernice upravljanja z naložbami države in bodo tako usmeritve znane vnaprej. Glede nadzora nad upravljavci državnega premoženja pa je dejal, da bo zdaj nadzorni svet heterogen, v njem pa bo imela svojega člana tudi opozicija, medtem ko doslej ni bilo tako. Sicer pa je vlada pri pripravi zakona o holdingu upoštevala vse pripombe opozicije.

Drastičen rez v javnem sektorju še ni potreben
Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer (PS) je na predsednika vlade naslovil vprašanje, koliko javnih uslužbencev bo v okviru dodatnih varčevalnih ukrepov odpuščenih.

Premier Janša je pojasnil, da se je v zadnjih časih zmanjšalo število dovoljenj za tujce kot tudi število delovnih mest v gospodarstvu. Ob tem pa je naraslo število zaposlenih v javnem sektorju. "Če bi imeli gospodarsko rast, to ne bi bilo nič narobe, v situaciji, v kateri smo, pa je to kontinuirano vrtanje luknje v slovenske javne finance, zato bo potrebna racionalizacija," je pojasnil Janša.

Vlada bo v proračunih za prihodnji dve leti prisiljena zmanjšati maso sredstev za plače v javnem sektorju. Janša je ob tem glede morebitnih odpuščanj izpostavil, da obstajajo tudi poleg odpuščanja tudi druge možnosti in rezerve, vendar pa ponekod rezerv ni in bo treba število zaposlenih znižati. Teh ocen pa ne bo naredila vlada, temveč vsaka institucija posebej.

V tem trenutku po Janševih besedah še lahko govorimo o odstotku, ki ne predstavlja drastičnega reza. Če pa trend ne bo zaustavljen, bo Slovenija prišla v situacijo, v kateri so se že znašle nekatere druge evropske države.

Möderndorfer z odgovorom ni bil zadovoljen, ker ni dobil pojasnila, kakšna bodo merila za odpuščanja. Zato je predlagal, da državni zbor o tem vprašanju opravi splošno razpravo. Poslanci pa bodo o razpravi odločali v okviru glasovanj.

Prednost bodo imele tuje naložbe in črpanje evropskih sredstev
Poslanca Mateja Tonina (NSi) pa je zanimalo, kateri so tisti infrastrukturni projekti, ki jim bo vlada v prihodnjih mesecih posvetila posebno pozornost. Janša je pojasnil, da je na obisku delegacija Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki je ocenjevala, v kakšnem stanju je Slovenija. Predsednik vlade se je med drugim pohvalil, da tako MDS kot njegova vlada delita podobno mnenje, zakaj je prišlo do krize in kateri so načini, da bo Slovenija izšla iz nje.

Pri tem je navedel prestrukturiranje bank in državnega premoženja, pokojninsko reformo in reformo trga dela ter konsolidacijo javnih financ v prihodnjih dveh letih. Ob tem naj bi bilo treba vpeljati nove investicije in pripeljati tuj kapital, saj glede na stanje naših javnih financ kakšne velike investicije niso možne.

Janša je glede morebitnih investicij omenil energetsko bilanco Slovenije, slabo stanje slovenskih železnic, nekatere slabe cestne povezave, infrastrukturo šolstva in zdravstvo ter spomnil na 35 razvojnih projektov, ki so bili sprejeti v času njegove prve vlade, ki čakajo na boljše čase. Prednost pa naj bi imeli tisti projekti, ki jih bo mogoče financirati prek črpanj evropskih sredstev kot tudi iz tujih naložb.