S poslanskimi vprašanji premierju Janezu Janši se je začela izredna seja DZ-ja. Janša je odgovarjal na vprašanja v zvezi s cepivi, prihodnjim delom vlade, z imenovanjem tožilcev ter z usklajevanjem pokojnin in zakonom o dolgotrajni oskrbi.

Vodjo poslancev DeSUS-a Franca Juršo je zanimalo, ali in kdaj v tem letu lahko upokojenci pričakujejo uskladitev pokojnin glede na zaostanek v izplačilu zaradi neusklajevanj v gospodarski krizi. Zanimala pa ga je tudi časovnica sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi in morebitnih spremembah v konceptu zadnjega besedila.

Premier Janša je pojasnil, da so upokojenci lani doživeli obsežne popravke, kar zadeva odpravo krivic ali pa zaostankov pri usklajevanju pokojnin.

"To, kar je ostalo, je možno nadoknaditi zagotovo v naslednjih dveh letih, če bodo ekonomske razmere takšne, kot se napovedujejo, če bodo nekoliko boljše, pa mogoče že v letošnjem letu," je dejal Janša.

Glede dolgotrajne oskrbe pa je po Janševih besedah zakon že nekaj časa v obravnavi in usklajevanju, zagotovo bo še dopolnjen. "V vsakem primeru bo zakon na poslanskih klopeh pravočasno, da bo lahko uveljavljen s 1. januarjem naslednje leto, kar je cilj, ali bo to spomladi ali na začetku jeseni, težko rečem, ker gre za finančno daleč najzahtevnejši projekt v mandatu te koalicije," je dodal.

Ali bo Slovenija sama izdelovala cepiva?

Predsednik SNS-ja Zmago Jelinčič je na predsednika vlade naslovil vprašanje, ali so v poteku pogajanja za uporabo ruskega cepiva Sputnik in ali vlada pripravlja kakšno pobudo, da bi slovenska farmacevtska industrija začela izdelovati cepivo.

Janša je odgovoril, da so vsa cepiva, ki so na voljo v EU-ju, testirana in varna. Glede cepiva Sputnik V pa je, kot pravi Janša, v fazi testiranja pri EMI oziroma Evropski zdravstveni agenciji in Slovenija je del te agencije.

"Slovenska agencija za zdravila bi lahko sama odobrila katero koli cepivo po predpisanem postopku, kar lahko traja mesece in leta. Nobene teoretične možnosti ni, da bi to storila pred EMO, kjer postopek že poteka. Lahko se vsaka država odloči, da cepivo uporabi ne glede na teste, pravila in postopke. Vendar nihče tega še ni storil. Madžarska je spremenila nacionalno zakonodajo, kjer je upoštevala testiranja v drugih državah. Čeprav je Madžarska to naredila, zelo malo cepi s Sputnikom V, ker ga preprosto ni dovolj na razpolago," je opozoril in dodal, da ima Sputnik enake težave, kot drugi proizvajalci oz. še večje, to so proizvodne kapacitete.

Lek in Krka po premierjevih besedah sodelujeta pri naporih za zagotavljanje dovolj cepiv, eden tudi v smislu vzpostavljanja lastne proizvodnje.

"Samo nič od tega zelo verjetno ne bo vplivalo na zaustavljanje epidemije v prvi polovici leta, kar pa je ključna prioriteta. Konec tega leta bo po napovedih Evropske komisije odobrenih 16 ali celo več različnih cepiv. Dobava in proizvodne kapacitete ne bodo več problem. Problem je prva polovica tega leta," je opozoril.

Vlada ni poštar

Poslanka LMŠ-ja Tina Heferle je premierju postavila vprašanje glede imenovanja tožilcev. V poslanskem vprašanju je spomnila, da Slovenija z imenovanjem dveh evropskih delegiranih tožilcev zamuja že skoraj mesec dni. Janša je pred dobrim tednom ocenil, da je del zapletov pri kandidatih za evropske tožilce nastal zaradi šibkega vodenja resorja.

Janša je poslanki LMŠ-ja odgovoril, da je vlada v lanskem letu "imenovala 15 tožilcev, kar je več, kot jih je letno imenovala katera koli vlada prej, v zadnjih osmih ali pa devetih letih." "Kar se tiče konkretnega primera, ste zelo jasno opisali postopek, ki je sam po sebi nenavaden. Po Ustavi Republike Slovenije Slovenijo navzven predstavlja vlada, ne tožilski svet in ne ministrstvo, ampak vlada. Na to zadevo sem postal pozoren v zadnjih tednih, ker se je to vprašanje začelo politizirati in sem vprašal nekaj svojih kolegov po Evropi, kakšen je postopek pri njih. Kogar koli sem vprašal, povsod so rekli, da o tem odloča vlada. V prejšnjem mandatu pa ste sprejeli ali pa v predprejšnjem, neki zakon, po katerem je vlada poštar. Tožilski svet odloči, potem pa to pošlje vladi in vlada naj se s tem seznani, brez tega, da bi imela kakršno koli pravico odločanja, in pošlje naprej. Vlada Republike Slovenije po Ustavi Republike Slovenije ni poštar," je odgovoril Janša in dodal, da Slovenija popolnoma nič ne zamuja.

Kakšna je bilanca dela vlade

Glede prihodnjega dela vlade pa je Janša odgovarjal na vprašanje poslanke koalicijskega SMC-ja Janje Sluga, ki ga sprašuje, kako ocenjuje bilanco dela vlade v preteklem letu in kateri so ključni projekti vlade, ki jim bo ta namenjala pozornost v prihodnje, da bo izhod iz te krize čim hitrejši, hkrati pa zanesljiv in učinkovit.

Janša je vodji poslanske skupine SMC-ja odgovoril, da je "vlada približno 80 odstotkov svojega časa, resursov, energije v lanskem letu ali pa v prvem letu mandata vlade porabila za spopad z epidemijo". "Zdaj, to samo po sebi pač precej dobro ilustrira, koliko časa je ostalo za zadeve, ki so bile zapisane v koalicijsko pogodbo. Kljub temu smo tudi tam več ali manj vzdržali tempo. Naredili smo toliko, kolikor se je pač dalo. Slovenija je bila nepripravljena na epidemijo. V Sloveniji je bila leta 2017 delegacija Svetovne zdravstvene organizacije, ki je Sloveniji predpisala vrsto ukrepov, ki bi jih morali storiti v mirnem času pred viharjem. Nič od tega ni bilo storjeno. Ali se je sploh kdo s tem ukvarjal, še preučujemo, preiskujemo. Če bi tiste ukrepe, ki so bili predpisani leta 2017, Slovenija izvedla, potem bi se lahko z epidemijo spopadali bistveno bolje. Pa tudi marsikaj je bilo narejeno, kar sicer potrebujemo za bolj normalno delovanje družbenih podsistemov, še posebej zdravstva in dolgotrajne oskrbe, o čemer smo prej govorili," je naštel Janša.

Po njegovih besedah želi vlada v prihodnosti Slovenijo, predvsem pa zdravstveni sistem in druge podsisteme narediti odporne za naprej. "To smo predlagali oziroma postavili tudi kot eno od prioritet vodenja Sveta Evropske unije. Se pravi, to je tudi evropska prioriteta v drugi polovici leta. Čeprav bo to jemalo skupaj s predsedovanjem veliko dodatne energije, pa v prihodnosti želimo realizirati tudi ključne zaveze, ki smo jih dali takrat, ko smo sestavljali vlado, pred dobrim letom. Debirokratizirati in decentralizirati državo," je dodal premier.

Janša: "Šefica poslanske skupine z enoodstotno podporo"

Sluga je Janšo tudi pobarala, da se "veliko ljudi sprašuje, zakaj priložnosti tretjega vodenja vlade ni izrabil za neko krepitev povezovanja in dviga ugleda širše, kot samo med dosedanjimi sledilci." "Zakaj v taki situaciji ubrati neko komunikacijo z depešami, pismi, z nekimi prehitrimi čestitkami, ki dejansko domačo javnost poleg te epidemije še dodatno iritira," je dejala.

Janša pa ji je med drugim odvrnil, da je "malo mimo poslušati nasvete o komuniciranju od šefice poslanske skupine z enoodstotno podporo v javnosti predsedniku vlade in predsedniku stranke, ki ima tridesetkrat večjo podporo."