"Z novim zadolževanjem ne kršite samo človekovih pravic tistih, ki morajo zdaj čezmerno plačevati, ali pa 91 tisoč ljudi, ki so izgubili delo, ampak tudi človekove pravice prihodnjih generacij, tudi še nerojenih, ki bodo plačevale te račune – tako ste zapisali na spletni strani stranke SDS pred leti," je v svojem poslanskem vprašanju premierja nagovorila predsednica SAB-a Alenka Bratušek.

Opozorila je, da je Slovenija zadolžena kot še nikoli. "Najvišje kadar koli v samostojni Sloveniji. Vsak Slovenec je zadolžen za več kot 18 tisoč evrov," je poudarila in predsednika vlade vprašala, kaj se je spremenilo, da danes zadolževanje ni takšen problem, kot je bil pred leti. Vprašala ga je tudi, ali meni, da so bili vsi sprejeti ukrepi za omejevanje širjenja novega koronavirusa in blaženje posledic učinkoviti, in ob tem spomnila na nadpovprečno umrljivost zaradi covida-19 in dolgotrajno zaprtje šol. "Kaj je šlo narobe, da je Slovenija v drugem valu popolnoma zavozila, in kaj bo drugače, ko se nam bo zgodil tretji val," je vprašala predsednica stranke SAB.

Premier Janez Janša je v svojem odgovoru dejal, da so se od izrečenega citata spremenile obrestne mere in mednarodno ter domače okolje. "Druga stvar, ki se je spremenila, je ta, da je denar, ki smo si ga izposodili v lanskem letu, šel ljudem in gospodarstvu za ohranjanje novih delovnih mest. Denar, ki ste si ga vi izposodil, ko sem izrekel ta citat, pa je šel za reševanje bank, med njimi tudi dveh tajkunskih, v katere ste dali pol milijarde evrov, zato da si tisti, ki bi morali takrat sicer v stečaj, če bi bil dolg izterjan, danes vozijo v jahtah, porschejih in si kupujejo vile po Ljubljani," je dejal premier.

Kot je dejal Janša, se Slovenija lani ni zadolžila nadpovprečno. "Mislim, da je naša zadolžitev nekje nad povprečjem EU-jem in krepko pod povprečjem evrskega območja. Zadolžili smo se za zelo poceni," je dejal premier in ob tem poudaril, da bodo zaradi obveznice z negativno obrestno mero davkoplačevalci vrnili manj, kot je bilo izposojenega. Bratuškovi je očital, da med svojim vodenjem vlade ni želela sprejeti evropskega denarja in je pri sanacij bank vse breme naložila na davkoplačevalce in prihodnje rodove "Na laži o tem, da v Sloveniji največ ljudi umre zaradi covida in da so šole najdlje zaprte, pa ne bi več odgovarjal, ker so že patetične," je ob tem dejal Janša.

Bratuškova je premierju vrnila očitek in dejala, da je prav on leta 2012 poskrbel za najvišjo obrestno mero 5,5 odstotka. "Leta 2013, ko sem vstopila v slovensko politiko, so bile banke že enormno zadolžene. Največja bančna luknja, največja posojila, ki smo jih morali sanirati, so nastajala v času prve Janševe vlade. Moj namen je bil, da bi govorili, kaj bo v prihodnosti drugače, ne pa da se vedno znova vračate nazaj," je dejala predsednica SAB-a in dodala, da da ima premier dolžnost, da državljanom razloži vzroke, kaj je šlo narobe.

Janša: Šolsko leto ni izgubljeno, in če bo kaj manjkalo, se ga da tudi podaljšati

"Če se nanašajo na preteklosti, imam pravico odgovarjati," je v svojem drugem odgovoru Bratuškovi dejal Janša, ki se je nato dotaknil tudi očitkov o šolah in smrtih. "Vsak lahko pokaže svoj graf, a dejstvo je, da Slovenija ni imela najdlje zaprtih šol v Evropi v času epidemije. Že sosednja Italija jih je imela bistveno dlje zaprte. Poleg tega obstajajo različni pristopi," je dejal in poudaril, da zaradi organizacije pouka na daljavo v Sloveniji ni bil izgubljen niti en šolski dan. "Res je, da to ni isto, je pa vseeno bistveno več od tega, da so šole zaprte. Šolsko leto ni izgubljeno, in če bo kaj manjkalo, se ga da tudi podaljšati, če je to takšna katastrofa. Mislim, da bodo šolniki nad tem navdušeni in bodo tudi z veseljem naredili," je dejal Janša.

Strinjal se je, da je vsak, ki je umrl zaradi covida-19 preveč, a dodal, da je preštevati pred koncem epidemije kratkovidno. "Statistika bo nekaj veljala, ko bo epidemija končana, upajmo, da kmalu," je dejal in pohvalil delovanje slovenskega zdravstvenega sistema. "Zakaj ste pa pozivali proti nošenju mask sredi drugega vala, je pa vaš problem," je zaključil Janša. Alenka Bratušek je še enkrat poudarila, da so številke dejstvo, in predlagala, da se o tem, kaj je v drugem valu šlo narobe in kakšni bodo načrti za prihodnost, opravi razprava v DZ-ju. O predlogu bo DZ glasoval v sredo.

Jelinčič: Skrajni čas je, da se odprejo gostinski lokali

"Že več kot štiri mesece je vse zaprto, gostinci so obupani, ljudje so živčni, nervozni – potrebujemo druženje. Gostinstvo spada med eno najbolj prizadetih gospodarskih panog v Sloveniji, glede na to, da je več kot 1300 lokalov za strežbo hrane in pijače zaprtih in 15 odstotkov gostincev ne bo več odpiralo, je zelo pomembno, da se to odpre," je v svojem poslanskem vprašanju premierja nagovoril predsednik SNS-a Zmago Jelinčič.

Dejal je, da so se lokali in restavracije v preteklosti dosledno držali vseh ukrepov in da tam ni prihajalo do okužb. Po njegovih navedbah se ljudje zdaj družijo v zasebnih prostorih, kjer ne upoštevajo ukrepov, tako da se virus širi. Omenil je tudi politične shode, na katerih se ne nosijo zaščitne maske in so po njegovih navedbah ravno tako vir okužb. Jelinčič je tako predlagal, da se najprej odprejo terase gostinskih lokalov do 21. ure in da se omejitev gibanja v nočnem času premakne na 22. uro. Pri tem je poudaril pomen upoštevanja vseh higienskih ukrepov in priporočil.

Janša: Odpiranje v trenutnih razmerah bi bilo preveč tvegano

Janša je Jelinčiču odgovoril, da ne pozna nobene države v Evropi, ki bi imela podobno povprečno število okužb na dan kot Slovenija, in bi imela odprte gostinske obrate. "Pri trenutnem epidemičnem stanju je treba tehtati, kaj je prioriteta. Virus se ne širi sam, širi se s stiki in omejevanje širjenja virusa pomeni omejevanje stikov. Po enem letu približno vemo, kako katera dejavnost prispeva k rizičnim stikom, in ko je treba tehtati med šolami in gostilnami, običajno pretehtajo šole," je dejal Janša.

Poudaril je, da je časovnica odpiranja odvisna od epidemičnih razmer. "Ni pa to nobeno zagotovilo za to, da bo tako tudi ostalo do konca leta. Smo v stagnaciji, na izhodu iz drugega vala. V Evropi so močno razširjenje nove verzije virusa, tudi pri nas smo uvozili južnoafriško verzijo, ki je kužnejša in odpornejša proti cepivu. Britanski sev je praktično povsod po Evropi. Pripravljeni moramo biti na preizkušnje tudi tretjega vala. Je pa od nas odvisno, kako hud bo, in neka tveganja v smer prehitrega odpiranja niso na mestu," je dejal Janša.

Vlada ne načrtuje rezov, ampak okrevanje

Marjan Šarec je premierju postavil vprašanje o tem, kako se namerava vlada v prihodnjih mesecih lotevati ukrepov na področju javnih financ. "Ali vlada načrtuje kakšne reze v prejemke ljudje, torej t. i. varčevanje," je zanimalo predsednika LMŠ-ja. Janša je odgovoril, da vlada ne načrtuje nobenih rezov, ampak okrevanje. "Makroekonomsko se je leto 2020 končalo bistveno bolje od napovedi iz maja in bistveno bolje od napovedi Evropske komisije. Sloveniji je bil takrat napovedan padec 7,1 odstotka BDP-ja, pred nekaj dnevi je bil objavljen uradni podatek zavoda za statistiko, da je bil padec 5,5-odstoten," je dejal Janša.

Kot je navedel Janša, se je brezposelnost v letu 2020 kljub epidemiji povečala le za en odstotek. "Januarja se je brezposelnost dvignila, ker se vsako leto, sezonsko. Februarja je pa padla. Trenutno je brezposelnih pod 90 tisoč ljudi, predvsem zaradi ukrepov, ki jih je vlada predlagala, DZ pa sprejel, da se delovna mesta ohranjajo. Računamo, da bo zato okrevanje po epidemiji hitrejše," je dejal premier, ki je ob tem poudaril 18-odstotno rast gradbene dejavnosti. "To ne pomeni, da smo tako dobri. To pomeni, da v preteklih letih niste nič gradili, ker je šel denar na Metelkovo in v Rog. Ker je bila investicijska dejavnost slaba," je še dodal Janša in napovedal, da namerava vlada letos nadomestiti gospodarski padec.

"Vaše številke niso točne, upamo lahko le, da drži vsaj vaša izjava, da rezov in varčevanja ne bo," se je na Janšev odgovor odzval Šarec. Sam se je oprl na poročilo fiskalnega sveta in opozoril na visoko zadolževanje in na porast brezposelnosti. "Brezposelnost je bila januarja 2021 v primerjavi z januarjem 2020 višja za 14 odstotkov," je dejal Šarec. "Vse bonitetne agencije, ki so merile rating Slovenije v lanskem letu, so bonitetne ocene Slovenije ocenile ali za dobre in stabilne ali jih izboljšale," je očitke zavrnil premier. "Pokažite mi nekoga, ki je dobil cenejši denar na mednarodnem trgu v zgodovini te države," je dejal Janša. Šarec je podal zahtevo, da se zaradi razhajanja v številkah, v DZ-ju opravi razprava. "Vaše trošenje in zadolževanje marsikoga skrbi," je dejal Šarec in dodal, da bo ta denar enkrat treba vrniti.

Tehtanje med sproščanjem in zaostrovanjem ukrepov

Iz vrst koalicije je premierju vprašanje zastavila poslanka SDS-a Anja Bah Žibert, ki jo je zanimalo, ali vlada načrtuje še kakšne ukrepe v povezavi z epidemijo covida-19 v Sloveniji. Janša je med drugim pojasnil, da stroka v teh dneh preverja, ali je mogoče ob določenih ukrepih doseči, da bi lahko že v oranžni fazi vsaj izmenično po dnevih ali tednih omogočili šolanje v šoli tudi za dijake prvih, drugih in tretjih letnikov. Ti se namreč v nasprotju z osnovnošolci in dijaki zaključnih letnikov še vedno šolajo doma, in kot je pojasnil premier, "že mesece niso bili fizično v šoli".

Druga dilema, s katero se ukvarjajo, pa je po besedah predsednika vlade povezana z morebitnim hitrim širjenjem novih različic koronavirusa pri nas v prihodnjih tednih. Po njegovih pojasnilih se tu postavlja dilema, ali tvegane stike zmanjševati glede na predvideni semafor ukrepov, ki ga je pripravila vlada, ali ukrepe za krajši čas bolj zaostriti in ustaviti javno življenje, kot se je to zgodilo v Veliki Britaniji in na Češkem. Kot je pojasnil, tu ne gre samo za strokovno, ampak tudi politično odločitev.

Glede odnosa ljudi do ukrepov je Janša dejal, da ukrepi v drugem valu niso učinkovali kot v prvem, "ker se niso jemali resno in se je tudi namerno spodbujalo kršenje". Pri tem je bil kritičen do opozicije, ki je po njegovih besedah nasprotovala nekaterim ukrepom. "Dejstvo je, da virus nima politične barve. Virus se širi po svojih zakonitostih, ali to priznavaš ali ne priznavaš, to virusa ne zanima," je dejal. Pri tem je poudaril, da je cena ustavljanja virusa premo sorazmerna z angažmajem večine. "Večja je večina, ki se angažira za ustavljanje, nižja je cena, milejši so lahko ukrepi," je pojasnil. Po njegovih besedah so tako nekatere stvari lahko sproščene in se opravljajo, če deležniki opravljanje jemljejo resno in se držijo ukrepov. A to se ne dogaja, je dejal in kot primer navedel sobotno gnečo na spodnji postaji žičnice na Krvavec.

Hojs napoveduje zaostritev nadzora na meji še ta teden

Notranji minister Aleš Hojs je v državnem zboru napovedal, da bi lahko že v tem tednu v okviru prizadevanj za zajezitev okužb z novim koronavirusom prišlo do precejšnjih zaostritev nadzora na slovenski meji. Kot je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje, bo odločitev o tem sprejela vlada – kdaj točno naj bi to bilo, ni navedel. Kot je še dejal, bodo najverjetneje vse evropske države, vključno s Slovenijo, v naslednjih dneh primorane v zaostritev režimov na meji. Ob tem se v Sloveniji strokovna komisija epidemiologov in zdravnikov nagiba k strogemu zaprtju nadzornih točk na "naših evropskih notranjih mejah".

Hojs je še dejal, sam osebno ne verjame, da bi lahko prišlo do kakšnih sprostitev na meji, je pa obljubil, da naj bi šla zaostritev protikoronskih ukrepov na meji v tej smeri, da ne bodo prizadeti "tako občani ob meji kot dvolastniki". Dodal je, še, da bo ponovno treba opredeliti izjeme za prehod meje brez testov za okužbo na novi koronavirus, bo pa verjetno za dnevne migrante in tiste, ki se izobražujejo, po njegovem treba uvesti vsaj sedemdnevno testiranje na okužbo.

Po navedbah notranjega ministra naj bi bila zaostritev protikoronskih ukrepov na meji predvsem poledica "neodgovornosti nekaterih", ki se v zadnjem tednu vračajo predvsem iz eksotičnih držav. Poimensko je ob tem navedel Zanzibar, kjer naj bi bila razširjena predvsem južnoafriška različica novega koronavirusa, za katero velja, da je bolj nalezljiva, cepivo proti covidu-19 pa naj bi bilo proti tej različico omejeno učinkovito. Dodal je še, da so v zadnjih dnevih odkrili primere, ko tisti, ki prispejo na dunajsko letališče z Zanzibarja, na meji navedejo, da se vračajo zgolj iz Avstrije. "Tega se ne da zajeziti drugače kot z bolj striktno kontrolo, z bolj striktnim režimom," je še dejal notranji minister.

V katere ključne državne spomenike bo vlagala država?

Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je poslansko vprašanje naslovila na ministra za kulturo Vaska Simonitija. Poslanka je namreč na podlagi osnutka načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da je kultura po višini načrtovanih nepovratnih sredstev na dnu lestvice, Evropska komisija pa je po njenih besedah že lani državam članicam EU-ja posebej predlagala, naj dodatna sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost EU-ja namenijo temu področju.

V poslanskem vprašanju jo je zato med drugim zanimalo, kako minister ocenjuje to, da kultura ne nastopa kot samostojno področje in da je delež nepovratnih sredstev za področje kulture eden najnižjih. Evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost tega ne predvideva, je odgovoril Simoniti. Glede nepovratnih sredstev pa je zapisal, da bo Slovenija izkoristila bistveno večji delež teh sredstev od deleža rednega državnega proračuna za ministrstvo, kar po njegovih besedah govori o tem, da je bila kultura postavljena kot eden pomembnejših sektorjev.

Poslanko je zanimalo tudi, kakšen delež od načrtovanih 47 milijonov evrov za naložbe v kulturno dediščino bo namenjen javnim razpisom za občinske in državne kulturne spomenike. Kot je navedel minister, bo za občinske kulturne spomenike namenjenih 15, za državne kulturne spomenike za 32 milijonov evrov. V okviru mehanizma ReactEU pa se razpisi po Simonitijevih besedah dotikajo tudi področja energetske učinkovitosti stavb javne kulturne infrastrukture. Vzporedno se načrtujejo dolgoročni ukrepi na področju kulture v okviru ciljev politik večletnega finančnega okvira 2021–2027, je zapisal Simoniti.

Na vprašanje, v katere ključne državne spomenike bo država vlagala s pomočjo pridobljenih finančnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je Simoniti kot prioritetne navedel rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, gradove Negova, Turjak, Dornava in Viltuš ter Tehniški muzej Bistra. Na vprašanje, kdo s področja kulture in umetnosti je bil vključen v obravnavo dokumenta, pa je minister odgovoril, da je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je pristojna za pripravo načrta, organizirala in še organizira obravnavo dokumenta z deležniki. "Deležniki s področja kulture in umetnosti so bili vključeni v obravnavo prek Ekonomsko-socialnega sveta in razvojnih regij," je zapisal v odgovoru.

Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda DZ-ja bo med drugim predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu. Tokratna seja DZ-ja bo potekala ves teden, le v četrtek jo bodo prekinili z izredno sejo o osnutku nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.

Predlog priprave zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je na poslansko vprašanje glede priprave zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti odgovorila, da so tik pred vložitvijo predloga, usklajenega z vsemi deležniki, na vlado. Pričakuje, da bo predlog kmalu obravnaval DZ. Zanikala je obstoj neformalne skupine, ki se domnevno zavzema za spremembo financiranja.

Poslanca LMŠ-ja Aljaža Kovačiča je zanimalo, kaj se dogaja z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga pripravljajo že več let. Po njegovih informacijah je delovna skupina pripravila predlog, ki bi moral biti že vložen. Ko pa je prišlo že skoraj do zaključka, so se po njegovih navedbah oglasili različni lobiji, predvsem zaradi financiranja. V zakonu je namreč jasno napisano, kdo bo lahko dobil projekt. To je odvisno od števila zaposlenih, ki jih neki zavod oziroma skupina mora imeti, in njene uspešnosti na evropskih razpisih.

Zanimalo ga je, ali so potem po teh pritiskih na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ustanovili neformalno skupino, ki se zavzema, da bi se financiranje spremenilo.
Kustečeva je to v odgovoru zanikala in poudarila, da je zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti zelo pomemben nov zakon, začetek njegove priprave pa sega v mandat SMC-jeve vlade 2014–2018. Takrat so ta proces začeli pod osrednjim "koordinatorstvom" tedanjega državnega sekretarja, ki je danes direktor direktorata za znanost in ta proces ves čas v tej funkciji tudi pelje v operativnem smislu dalje, je povedala.

Z razvojnega vidika za znanstveno in tudi gospodarsko sfero, univerze, pa tudi z vidika odgovorne politične podpore je po njenem mnenju ključno pripraviti sodoben zakon, ki bo omogočal "tlakovanje najbolj kakovostne možne znanstvenoraziskovalne dejavnosti tako za državo kot tudi za njeno vpetost v mednarodni prostor".

Predlog, ki so ga pripravili, med drugim sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost določa v deležu od BDP-ja in nagrajevanje raziskovalcev. Predlog tako po njenih besedah uvaja stabilno financiranje raziskovalne davnosti že z letom 2022, takrat ko tudi pričakujejo, da bo nov sistemski zakon stopil v veljavo. "Izenačujemo pogoje za delovanje vseh vključenih temeljnih institucij, tako raziskovalnih kot tudi univerzitetnih glede na svoj status," je še dodala Kustečeva.