Janez Janša je bil v uvodu seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je bila sklicana na zahtevo SDS-a, kritičen do vlade bodisi zaradi ukrepov, ki jih je sprejela na različnih področjih, bodisi za to, ker so po njihovi oceni ustrezni ukrepi umanjkali. Glede reorganizacije vlade s povečanjem števila ministrstev je menil, da je bila obljuba, da nova ministrstva ne bodo zahtevala novih zaposlitev, prazna.

Od nastopa vlade 1. junija 2022 do 1. aprila letos se je po njegovih navedbah skupno število zaposlenih v državni upravi povečalo za 534, hkrati pa se je v tem času število vojakov in policistov zmanjšalo za več kot 500. Namesto njih se je zaposlila birokracija, je ugotavljal in dodal, da je tako reorganizacija v državni upravi prinesla več kot 1000 novih zaposlitev v manj kot dveh letih, kar pomeni strošek blizu 100 milijonov evrov bruto.

Dodal je, da je vladna koalicija sama sebi naredila velik problem s tem, ko je ukinila ukrepe iz protibirokratskega svežnja, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu. Zdaj pa se po njegovih besedah ravno ti podvojeni ali pa predolgi postopki uporabljajo kot izgovor, zakaj neka stvar ni narejena, pri čemer je posebej poudaril popoplavno obnovo.

"Zdaj, ko je treba hitreje sanirati situacijo po poplavah, jamrate, da so postopki predolgi," je dejal in dodal, da je sicer vladi verjetno nemogoče odrekati neko dobro voljo pa dober namen, da se stvari rešujejo, "več od tega pa je treba že zelo z baterijo iskati".

Na področju zdravstva je od celega svežnja obljub, ki jih je podpisala koalicija, po njegovih besedah morda realiziranih šest odstotkov. Čakalne vrste so se podaljšale, poteka zdravniška stavka, ki je najdaljša v zgodovini. Vlada pa se, namesto da bi šla v odprt dialog, "trudi preko medijskega monopola diskreditirati zdravstvo, zdravnike. Predsednik vlade, ki je troživka, jih imenuje za dvoživke," je dejal in poudaril, da se ne iščejo dejanske rešitve, ob tem, da je v EU-ju vsaj pet ali šest držav, kjer je zdravstvo organizirano tako, da vzorno deluje in "ni treba izumljati tople vode". Govori se o krepitvi javnega zdravstva, dejansko pa se predlagajo rešitve, ki spadajo v okvir državnega zdravstva. Govori se o tem, kako zasebno zdravstvo zažira javno zdravstvo, dejansko pa ti radikalni ukrepi, s katerimi se posega v državni zdravstveni sistem, krepijo ravno to zasebno zdravstvo, ker pač najboljši kadri odhajajo tja, je opozoril.

Pri reformi plačnega sistema je po njegovih besedah vlada na začetku izbrala pameten pristop, zdaj pa potekajo neka pogajanja, kjer iz meseca v mesec odlagajo roke, do kdaj se bodo zmenili. Stavkajo upravne enote, od hitrosti katerih je precej odvisna tudi hitrost razvoja. "Ne vem, zakaj je slovensko gospodarstvo tako potrpežljivo, da tukaj ni nekega glasnejšega upora proti tej situaciji, ker kamor koli prideš jamrajo, da zdaj se pa čaka in sredstva zamujajo, obresti se višajo, ker pač neke vloge nekje stojijo," je pojasnil.

Mladim se namesto stanovanj "ponuja glasovanje o marihuani"

13.000 računalnikov, ki v večini ostajajo nerazdeljeni, so po njegovem lakmus stanja na področju digitalne preobrazbe. "Kako naj ljudje verjamejo, da je to novo ministrstvo sposobno digitalizirati slovensko javno upravo, če ni sposobno iz tistega skladišča v Logatcu zastonj razdeliti 13.000 računalnikov," je še dejal in opomnil, da ostajajo neuresničene vladne obljube na področju stanovanjske politike. Zdaj pa se mladim namesto stanovanj "ponuja glasovanje o marihuani". Medtem ko je bilo v mandatu prejšnje vlade veliko očitkov, da socialni dialog ne poteka, pa zdaj, ko Ekonomsko-socialni svet ne deluje, očitno ni nobenega problema, je še dodal in se na koncu dotaknil še področja migracij.

Namera o vzpostavitvi dveh migrantskih centrov na južni meji se, kot je dejal, ne sme realizirati. Najbolj pa po njegovih besedah pogrešajo neko iniciativo do sosednje Hrvaške, ki je prevzela odgovornost za schengensko mejo, da se ji tudi ponudi pomoč, neko evropsko akcijo, da se zunanja meja EU-ja zavaruje.

Horvat meni, da želi vlada privatizirati energetiko

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je za dve leti vlade dejal, da smo spremljali dve leti počasnega učenja. Gledamo že četrto ponovitev vlad novih obrazov, rezultati pa so podobno neučinkoviti kot v prejšnjih predstavah, je dodal. Kljub temu ocenjuje, da bo vlada zaradi udobne večine v DZ-ju zdržala do konca mandata.

"Zdi se, da se bomo z nesposobnostjo in neučinkovitostjo te vlade ukvarjali do naslednjih volitev," je dejal Horvat na novinarski konferenci. Kot primere tega je naštel val stavk v javnem sektorju, nezadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu, nezadovoljstvo ljudi na poplavljenih območjih, ki da še vedno čakajo na prve konkretne ukrepe, in opozorila gospodarstva, da gre država v napačno smer.

"Podobno kot svoje sodelavce tudi svoje obljube meče čez ramo. 30 dni do specialista, 30.000 stanovanj za mlade, pokojninska in davčna reforma, to je samo nekaj ciljev, ki si jih je ta vlada zadala," je navedel in spomnil na veliko glasov, ki jih ima koalicija v DZ-ju. "Še nikoli v zgodovini Slovenije neka vlada ni imela tako udobne večine in še nikoli v zgodovini ni tako amatersko zapravila takšne priložnosti," je bil kritičen.

Vladi je očital še, da ji ni uspelo pomiriti političnih nasprotij, temveč jih je v doseganju kratkoročnih političnih ciljev celo poglabljala. Kot primere je navedel "grobo politizacijo ključnih institucij in zlorabo represivnih organov, povezavo vrha policije, Nacionalnega preiskovalnega urada in obveščevalnih služb z Robertom Golobom" in obstoj "vladnih medijev, ki se uporabljajo za diskreditacijo političnih nasprotnikov".

Horvat tudi meni, da želi Golobova vlada privatizirati energetiko, in izrazil nasprotovanje t. i. solarizaciji Slovenije, saj da sta jedrska in hidroenergija ključna vira električne energije. "Poti v nizkoogljično družbo brez drugega bloka jedrske elektrarne ne bo," je ocenil.

Glede davčne politike je vladi očital, da je ljudem naložila za 7,5 milijarde dodatnih davčnih obremenitev in obljubila davčno reformo, ki naj bi razbremenila delo, zdaj pa govori le še o davčnih spremembah. "Potrebujemo višje neto plače za vse visoko kvalificirane razvojne kadre, ne le za nekatere," je prepričan Horvat. Stimulacijo zgolj tistih, ki bi se vrnili v Slovenijo, je označil za diletantski ukrep in ocenil, da bi bilo bolje, da vlada uvede razvojno kapico in v splošnem poskrbi za talente in najboljše kadre. Kritiziral pa je tudi poseg v obdavčitev samostojnih podjetnikov, ki uveljavljajo normirane stroške, in izrazil sum, da se vlada s tem maščuje zdravnikom.

Vajeti so vladi po njegovih besedah ušle iz rok tudi na področju zdravstva, kjer želi čakalne vrste skrajšati tako, da zdravnikom omeji ali celo prepove delo. V NSi-ju bi se tega nasprotno lotili tako, da bi izkoristili vse kapacitete v zdravstvu, to sicer čakalnih vrst ne bi povsem odpravilo, bi jih pa občutno zmanjšalo, je ocenil poslanec opozicijske stranke.

Po Horvatovih besedah pa vlada podcenjuje tudi področje varnosti in resnost grožnje, ki jo prinašajo nezakoniti prehodi meje. Horvat sicer predvideva, da bo koalicija zdržala do konca mandata, a se ne nadeja, da bo v tem času rešila ključna vprašanja družbe.