Vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer je predsednika vlade povprašal o uresničevanju koalicijskih zavez na področju kadrovanja. Poslanec je prepričan, da so vrata vmešavanja politike v gospodarstvo na stežaj odprta, saj da se kadruje po politični naklonjenosti, in ne po sposobnosti. Zanimalo ga je, kako bo premier dosegel transparentnost pri kadrovanju v državnih podjetjih.

Janša je poudaril, da ima vsaka vlada svoj program in si ga predvideva uresničevati po svojih najboljših močeh. "Tudi kadrovanje je ena izmed funkcij vsake vlade. Koalicijska pogodba je v tem delu v redu. Ne zanima me, kakšne barve je nekdo, ampak ali je sposoben," je dejal.

Spomnil je, da je bil mandat njegove prejšnje vlada mandat, ko se je Slovenija najhitreje razvijala in imela najboljše makroekonomske kazalce. Opozoril je, da se ocenjuje rezultate kadrovskih imenovanj.

"Zadevo bomo naredili transparentno"
Zagotovil je, da bo koalicija spoštovala zavezo o ukinitvi Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države. Meni, da ustanovitev agencije ni pomenila umik politike iz gospodarstva, ampak zamegljevanje. Navedel je še, da je vlada v treh mesecih opravila 312 imenovanj in 150 razrešitev, Pahorjeva vlada pa je v svojih prvih treh mesecih opravila 730 imenovanj in 155 razrešitev.

"V razpravi in pripravi je zakon o upravljanju kapitalskih naložb. Na ta način bomo zadevo naredili transparentno," je prepričan. Möderndorfer ni bil zadovoljen z odgovori Janše in je zahteval razpravo o odgovoru. Ali ta bo, bodo poslanci glasovali pozneje.

"Z AUKN-jem se je dosegel umik politike iz gospodarstva"
Tudi vprašanje vodje poslancev SD-ja Janka Vebra se je nanašalo na projekt spremembe koncepta upravljanja državnega premoženja. Zanimalo ga je, zakaj se je vlada odločila zanj, čeprav ga je OECD označil kot ustrezen in transparenten. Prepričan je bil, da se je z AUKN-jem dosegel umik politike iz gospodarstva. Sprašuje se, kaj so strokovni razlogi za spremembo projekta upravljanja državnega premoženja.

"Ne poznam uradnega poročila AUKN-ja o potrojenih dobičkih, čeprav bi morala agencija najbrž poročati DZ-ju. Očitno poroča nekomu drugemu," je dejal Janša. Pojasnil je, da novi predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb združuje dozdajšnje upravljavce državnega premoženja, tudi oba sklada. "Tako bo bolj racionalno," je prepričan.

Dodal je še, da bo imela po predlogu, ki ga predlaga vlada, komisija za nadzor proračuna mesto v tem holdingu in bo sodelovala pri nadzoru upravljanja kapitalskega premoženja države. Opozoril je, da Slovenija do zdaj ni imela toliko učinkov in koristi od kapitalskih naložb, kot bi jih lahko imela. Veber pa mu je očital, da gredo vladne spremembe v smer, da DZ za odprodajo naložb in državnih podjetij ne bo pristojen.

"Spremembe so bile nujne, zdravstvena blagajna bi se sesula"
Poslanca Darka Jazbeca (PS) pa so zanimali učinki zakona za uravnoteženje javnih financ na področju zdravstva in zdravstvenega zavarovanja. Opozoril je, da je povišana premija za dodatno zdravstveno zavarovanje prizadela vse enako.

"Spremembe, ki zadevajo zdravstvo, so bile nujne. Če jih ne bi sprejeli, bi v zdravstveni blagajni zmanjkalo skoraj 100 milijonov evrov. Sistem bi se sesul in prizadeti bi bili vsi," je povedal Janše. Ob tem je pojasnil, da ni bilo razlogov, da se takoj poveča premije, treba bi bilo najprej poiskati rezerve znotraj zavarovalnice Vzajemna, kjer so plače višje kot v vladi.

Poslanec je predsedniku vlade očital, da pri stabilizaciji zdravstvene blagajne uporablja isto logiko kot pri državnem proračunu, a tega dvojega ni mogoče primerjati. "Ta računica ne bo vzdržala. Stabilizacija je bolj čista teorija," je prepričan. "Če bi delno posegli v sredstva, ki jih porabijo za razkošno delovanje zavarovalnice, bi ne bilo treba povečati premij," je ponovil Janša.

"Skrajni čas je, da se pokojnine loči"
Franc Jurša (DeSUS) pa je Janšo spraševal, kdaj se bodo iz obveznosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izločila izplačila pokojnin, za katere zavod nima kritja v plačanih prispevkih za delovno dobo. "Zavedamo se, da je država v preteklosti, morda bo tudi v prihodnosti, podeljevala pokojnine po zaslugah. Je pa skrajni čas, da se loči te pokojnine od Zpiza, da se za te pokojnine ustvari račun, ki bo šel iz proračuna," je pozval poslanec.

Premier Janez Janša je v odgovoru izpostavil, da veljavni pokojninski zakon vsebuje 54 različnih kategorij upravičencev do sredstev iz pokojninske blagajne, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. Pojasnil je, da je bilo samo lani za te kategorije izplačanih 280 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj desetino izplačil. Nekatera izmed teh izplačil so po Janševih besedah sicer upravičena, nekatera ne, pri tretjih pa bi bilo treba razpravljati o višini teh izplačil.

Meni, da je soglasje o tem, da bi se ta sredstva vzela neposredno iz proračuna in tako ne bi bremenila pokojninske blagajne, že doseženo. Obširnejša pa bo razprava, katera od 54 kategorij je v času gospodarske krize do teh izplačil še upravičena in katera delno.

"Blagajna se bo bistveno razbremenila, če to prenesemo na proračun. To je treba storiti. Če bodo pogajanja normalno tekla s socialnimi partnerji v ESS-ju, boste imeli predloge na klopi do jeseni," je napovedal.

O dveh novelah po skrajšanem postopku
Še pred poslanskimi vprašanji je DZ na zahtevo poslancev SD-ja in Pozitivne Slovenije znova odločal o vrsti postopka obravnave novele zakona o kmetijskih zemljiščih ter novele zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Kolegij predsednika DZ-ja je namreč sklenil, da se omenjena predloga obravnavata po skrajšanem postopku, s čimer pa se v SD-ju in PS-ju niso strinjali.

Poslanci so sklenili, da bo DZ novelo zakona o kmetijskih zemljiščih in novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije obravnaval po skrajšanem postopku.