Predsednik SDS-a Janez Janša je na tiskovni konferenci poudaril, da je vložena interpelacija predlog za razpravo - in ne konstruktivna nezaupnica. Šele po opravljeni razpravi se bodo poslanci na podlagi vladnih pojasnil odločili, kakšne sklepe bodo predlagali.

Ključno vprašanje interpelacije se glasi: "V kolikšni meri je Vlada Republike Slovenije v prvi polovici mandata 2014-2018 uresničevala ustavno prisego in lastno koalicijsko pogodbo ter na katerih področjih so odstopanja od zastavljenih ciljev največja?"

"Po dveh letih, ko je več kot približno jasno, kam je ta krmar zapeljal ladjo slovenskega razvoja, želimo, da se opravi resna razprava o zavezah," je povedal Janša.

Janša: Naj vlada pojasni
Vladi dajejo še eno priložnost, da odgovori, zakaj po polovici mandata ni uresničeno, kar so obljubljali. Janša je poudarjal, da je interpelacija tudi priložnost za vlado. Opozicija bo v tem okviru izrazila svoje ocene in kritike, vlada pa lahko nanje odgovori in pojasni morebitne nesporazume. Predvsem pa lahko koalicija glede na točko v času popravi svojo koalicijsko pogodbo oz. "bolj realno pove, kaj bodo naredili".

V interpelaciji vladi poleg neizpolnjevanja lastnih zavez iz koalicijske pogodbe očitajo kršitve ustave, zakonodaje, deloma tudi evropskih normativov. Vlagajo jo tudi zaradi razvojnega zaostanka, ki ga Slovenija nabira v primerjavi s primerljivimi državami Evropske unije.
Reforme, ki zamujajo
Vlada je povsem razvrednotila besedo reforme, je nadaljeval. Ministri so na začetku mandata obljubljali ogromno. Ponujali so rešitve in časovne roke "za čase, ki so že minili". Sprejete bi že morale biti davčna, pravosodna in zdravstvena reforma, a ni nič od tega. Radi bi v interpelaciji govorili o sprejetih ukrepih, a dejansko nimamo ničesar, kar bi lahko analizirali, je dejal Janša - razen svežnja davčne zakonodaje, ki je po njegovem mnenju "zgolj posmeh davčni reformi".

V stranki po dveh letih menijo, da imamo predvsem vlado državne administracije, ki skrbi predvsem za delovanje birokracije in centralizem v državi. Janša pravi, da je vlada Mira Cerarja šibka, verjetno najšibkejša v zgodovini samostojne Slovenije, in da je lahek plen botrov, lobijev, interesnih skupin in občasno tudi bruseljske birokracije. "Je vlada brez hrbtenice," je izjavil.
Koliko je novih delovnih mest
Vlada se hvali z zmanjšanjem brezposelnosti. A ta podatek ne pove veliko, če ne vemo, koliko se je zvišala zaposlenost - koliko novih delovnih mest je bilo ustvarjenih, in to ne v državni administraciji, temveč v gospodarstvu. Tega podatka pa od vlade ne dobimo, je zatrdil Janša. Zato je treba zadeve postaviti v kontekst. Po podatkih obrtne zbornice na avstrijskem Koroškem se je tam samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta na novo zaposlilo 12.000 ljudi. In še, okoli 20.000 ljudi je v Sloveniji formalno zaposlenih v slovenskih podjetjih ali zaposlovalnih agencijah, v resnici pa so posojeni v tujino. "Kakšna je njihova pravna varnost, je pa drugo vprašanje."

Komu naj bi vlada koristila
Prvak SDS-a je naštel skupine, ki imajo od vlade po njegovem mnenju koristi. Na prvem mestu je državna birokracija, ki se vedno zavzema za centralizem, za več zaposlenih v državni administraciji in za več predpisov. "Ti so zadovoljni," je dejal. Na drugem mestu je "kvazicivilna družba, ki je vedno pri državnem koritu in ki se ji dotok iz korita tudi v tem mandatu ne zmanjšuje, ponekod še povečuje, in to brez rezultatov". Na tretje mesto tistih, ki naj bi jim koristila ta vlada, je Janša uvrstil "tiste, ki izdelujejo na stotine študij za vse možne stvari, potrebne ali nepotrebne". "Besedo reforma v tej vladi predstavlja naročilo čim več študij, s tem da so študije tudi končni rezultat," je zatrdil. Kot koristnike je dodal še vse tiste, ki prejemajo privilegirane pokojnine in dodatke, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih.

Koristi imajo povzročitelji zadnje bančne luknje, največjega gospodarskega kriminala v zgodovini samostojne Slovenije, je dodal.

Kdo naj bi bil žrtev
Po Janševem mnenju so prve žrtve vlade mladi, ki nimajo služb in zato vse bolj množično odhajajo v tujino. "To je izgubljeni potencial, ki najbolj zanika laskave besede o tem, kako se stanje stabilizira," je povedal Janša. Žrtve so tudi delavci, ki za dobro delo ne dobijo dobrega plačila, pa delavci migranti, za katere vlada po Janševih besedah nima posluha in ne reši "krivičnega" stanja previsoke obdavčitve. Žrtve so tudi občine, ki jim vlada niža financiranje, in nasploh svoj odnos do lokalne samouprave kaže tudi po tem, da se zelo redko odpravi v regije in posluša njihove realne probleme, je našteval prvi mož SDS-a. Za konec je izpostavil "žrtve sodnih in administrativnih postopkov"; ki trajajo predolgo in v katerih naj bi se uporabljali dvojni vatli. Tudi na tem področju ni bilo korakov naprej navkljub obljubam ministra za pravosodje, je bil kritičen Janša.

"Šlamastika" v zunanji politiki
Po Janševi oceni je slovenska zunanja politika vodena zmedeno. Izid je bil razgaljen pri arbitražnem sporazumu. Prvič, do njega sploh ne bi smelo priti in tudi ne bi prišlo, če bi bila ta politika vodena profesionalno, je zatrdil Janša. Zdaj pa so vse možnosti odprte, sploh po odmevnem škandalu, v katerega se je Slovenija zapletla po razkritih prisluhih. Nadalje se Slovenija po mnenju prvaka SDS-a blamira s kandidaturo za generalnega sekretarja OZN-a, saj naš kandidat očitno nima nobene možnosti za uspeh, nima nobene podpore ne doma ne po svetu. "Kandidatura je vnaprej obsojena na neuspeh in je kot taka neodgovorno zapravljanje davkoplačevalskega denarja."

Varnost in migracije
Janša je spomnil na oceno predsednika republike Boruta Pahorja, da Slovenska vojska ni sposobna oboroženega boja. Če vrhovni poveljnik oboroženih sil poda takšno oceno, je stanje najbrž zelo resno, saj se takšne stvari po navadi pometajo pod preprogo. A vlada od takrat ni naredila nič, temveč zgolj zavrnila predlog SDS-a, ki bi omilil kadrovske težave, je zatrdil.

Prvak SDS-a je še spomnil na lansko prebežniško krizo, pri kateri je vlada dopustila, da je slovensko ozemlje prečkalo vsaj pol milijona ljudi. Pri čemer še vedno ni znano, koliko od teh je bilo dejanskih beguncev in koliko zgolj migrantov. S tem so bili tudi nekajstotisočkrat kršeni domača zakonodaja, pa dublinski sporazum, vrsta evropskih direktiv in tudi šengenski sporazum, je naštel. Vlada je ignorirala varnostni vidik teh migracij in ne priznava odgovornosti za teroristične napade, ki so se zgodili in ki se še bodo, ker sta Slovenija in Grčija zanemarili varovanje šengenske meje. "Zgodovina nas bo še velikokrat povprašala po odgovornosti, in tukaj noben izgovor ne bo pomagal," je napovedal.

Kdo bo imenoval ustavne sodnike
Če bodo že prihodnje leto predčasne volitve, Janša ne bo presenečen. A prej jih ne bo, je napovedal, saj tako narekujejo interesi vladajočih. Levico predvsem skrbi, kdo bo imenoval naslednji sveženj ustavnih sodnikov. "Ko bo glasovanje končano, se bodo stvari spremenile," je izjavil.

Cerar: Eni so že za volitve
Cerarje v prvem odzivu na napoved interpelacije v soboto dejal, da razlogov zanjo ne vidi. Ob tem pa dodal, da se očitno nekateri že osredotočajo na volitve. Tudi prvi mož DeSUS-a Karl Erjavec je prepričan, da bo interpelacija pomagala strniti vrste v koaliciji. "Takšne poteze opozicije pozitivno vplivajo na vzdušje v koaliciji. Na neki način nam s tem dela uslugo," je dejal za STA. O možnosti predčasnih volitev prihodnje leto pa je povedal, da so to "neke želje, ki se očitno ne bodo uresničile".

Erjavec je dodal, da je interpelacijo zoper celotno vlado pričakoval, sploh po kar treh vloženih interpelacijah, in sicer zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, ki jo je že uspešno prestal, ter zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič, ki ju razprava v DZ še čaka. Kot je poudaril predsednik DeSUS-a, bo to priložnost za soočenje dejstev. Jasno je, da je opozicija vedno kritična do koalicije oz. vlade, vendar pa ima ta po njegovem prepričanju zadosti dobrih rezultatov, ki jih bodo v razpravi o interpelaciji predstavili tudi v DZ-ju.

Vladajoča koalicija bo po napovedih Simone Kustec Lipicer, ki vodi poslance SMC-ja, interpelacijo izkoristila za navedbo že storjenega v dveh letih in tistega, kar še namerava. Prepričana je namreč, da je okoli polovica zavez iz koalicijskega sporazuma že uresničena ali začrtana.

Interpelacija tudi kot ponujena roka opoziciji
Poudarila je, da je bila prva polovica mandata namenjena stabilizaciji celotnega sistema, ko so dosegli politično in javnofinančno stabilnost ter zagotovili pogoje za gospodarsko rast. Poslanstvo v drugem delu mandata pa bo vezano na večjo kakovost življenja ljudi, je napovedala. Omenila je predvsem nadaljevanje zdravstvene reforme in utrjevanje spoštovanja pravne države, skrb za nadaljnjo rast zaposlovanja in za ranljive družbene skupine, ob čemer je poudarila ukrepe, ki so vezani na premislek o delovanju socialne države.

Obenem, je še dejala v ponedeljek, bo vladna koalicija interpelacijo izkoristila za poziv opoziciji, da se jim pridruži pri projektih, pri katerih lahko najdejo skupni jezik.
Janša se je odzval tudi na to. "Prišli so že odzivi, naj opozicija raje sodeluje pri rešitvah. Mi odgovarjamo, da so padli skozi odprta vrata. Že pred dvema letoma se je naša poslanska skupina kljub nepoštenim volitvam vseeno odločila, da bo konstruktivno sodelovala, in je predlagala več sistemskih rešitev." A koalicija njihovih rešitev ni podprla, navadno z izgovorom, da bo pripravila lastne. Te pa ali niso nikoli prišle ali pa so bile precej slabše, je zatrdil.

SD: To je interpelacija zoper državljane
SDS ruši politično stabilnost in s tem na neki način interpelira državljane, je dejal prvi poslanec SD-ja Matjaž Han. Vzrok za potezo vidi v "nekih težavah v stranki SDS". Drugo pa bodo lahko povedali, ko bodo videli besedilo interpelacije, je dodal Han. Spomnil je, da bi za konstruktivno nezaupnico v SDS-u potrebovali večino poslanskih glasov, ki pa jih nimajo.

ZL: Janša interpelira samega sebe
SDS z interpelacijo kaže, da v resnici nima nobene alternative vlade, je dejal vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec. "Še več, njene antisocialne politike bi izvajal še bolj drastično in avtoritarno," je zatrdil. Na tej podlagi meni, da Janša v bistvu interpelira samega sebe, le v malo mehkejši obliki. Same interpelacije po njegovem mnenju ustvarjajo nezaupanje v javne institucije, v socialno državo in od "že tako neoliberalne vlade" skušajo izsiliti "še bolj neoliberalne ukrepe". Zato ZL interpelacije ne podpira.

Bratuškova: Zamujeni dve leti
Nepovezana poslanka in predsednica Zavezništva socialno-liberalnih demokratov Alenka Bratušek pravi, da sta za nami dve zamujeni leti, v katerih se je vlada "bolj kot s čim drugim ukvarjala sama s seboj". V tem času smo doživeli "cel kup kadrovskih fiaskov", spomnila je na dogajanje v SDH-ju, NLB-ju, Luki Koper, Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.

Sama zelo težko najde en konkreten vladni ukrep, da bi se živelo bolje. "Z milijardo evrov več razpolagajo, kot smo razpolagali mi leta 2013, pa dajo manj za zdravstvo, obrambo, socialo, pa še kakšno področje bi našli," je povedala poslanka. Če bo šlo tako naprej, sta tudi pred nami dve zamujeni leti, predvideva.