"Slovenska osamosvojitev je bila inovacija. Prav noben drug narod se ni osamosvojil, ubranil pred agresijo in postavil na lastne noge na povsem enak način, kot smo se mi," je v uvodu dejal predsednik vlade Janez Janša, slavnostni govornik na osrednji državni slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slovenska osamosvojitev s plebiscitom je bila po Janševih besedah samosvoja, posebna in nikoli prej izvedena na podoben način. Razmerje sil v Evropi in SFRJ-ju Sloveniji ni bilo naklonjeno, a je kljub temu uspela, je dejal.

"Zmogli smo takrat in čas nam je dal prav. Ustvarimo več kot katera koli država, ki je nastala na ozemlju nekdanje SFRJ. Slovenija je danes med desetimi najvarnejšimi državami na svetu in varnost je človekova temeljna dobrina." Izpostavil je, da je bila Slovenija leta 2020 uvrščena na 8. mesto na svetu po kazalniku starševskega varstva in predšolskega varstva in da se uvršča na 10. mesto na Unicefovi lestvici blaginje otrok.

Janša je izpostavil tudi visoko gospodarsko rast in višjo zaposlenost kot v času pred pandemijo. "Povprečna bruto plača je realno višja kot pred epidemijo, enako povprečna pokojnina. V času od decembra 2019 so se prihranki gospodinjstev v bankah povečali za tri milijarde in pol, prihranki podjetij pa za skoraj dve milijardi evrov."

Kljub vsem dosežkom Slovenci "zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo dosegli, smo si izborili sami. Različne uspehe smo dosegli za različno ceno. Ta je bila toliko manjša, kolikor bolj smo bili enotni in inovativni."

Janša je spregovoril tudi o neskončnosti vesolja in o zmožnosti človeštva, da ohrani življenjske pogoje planeta in nato poseže v vesolje. Nato je poudaril nekatere izstopajoče dosežke slovenskih znanstvenikov, ki so pripomogli k vesoljski tehnologiji.

Nato se je v govoru vrnil k Sloveniji in dejal, "da nam vsa znanost in pamet ter blaginja ne morejo pomagati, če ne bo ljudi. Zato je ena najvišjih prioritet tako Slovenije kot Evrope demografija. Več veselja do življenja in več otrok. Brez Slovencev, slovenskega jezika in slovenske kulture nekakšna država sicer lahko obstaja, vendar to ni Slovenija." Pri tem je Janša dodal, da so za samostojnost glasovali tudi številni pripadniki madžarske, italijanske in nekaterih drugih narodnosti.

Janša je ob koncu še dejal, da nas morda čakajo celo večji izzivi in preizkušnje kot tiste pred desetletji. "Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne zgolj izjemne, ampak res velike ljudi. Zato poiščite junaka svobode v svojem srcu. Poiščite ga v svoji duši. Poiščite ga v globinah svoje dežele. In kot po čudežu lahko nekaj izjemnega spet vznikne v slehernem med nami – kot cvetje spomladi, čeprav se sredi zime včasih zdi, da je pod snegom vse mrtvo – in odigra odločilno vlogo," je sklenil Janša.

Na današnji dan pred 31 leti smo se Slovenci na plebiscitu odločali o osamosvojitvi od Jugoslavije in o neodvisni državi Sloveniji, na katerem se je velika večina volivcev izrekla za samostojnost. Zato je 26. december državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Praznik smo zaznamovali z več slovesnostmi. Popoldne je bil na Brdu pri Kranju sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo, ki ga je pripravil premier Janez Janša. Udeležil se ga je tudi predsednik republike Borut Pahor.

Zorčič: V stiski nismo samo kot država, temveč tudi kot družba

Še predtem pa se je DZ sešel na slavnostni seji, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik DZ-ja Igor Zorčič.

Zorčič je v slavnostnem nagovoru spomnil, da se je 95 odstotkov volivcev na plebiscitu odločilo za samostojno pot Slovenije, kar se ne bi zgodilo, "če naš narod ne bi imel utemeljenih zgodovinskih, ekonomskih in idejnih argumentov za ta pogumni korak". A ta zgodovinski korak po Zorčičevih besedah ni bil brez posledic, saj je Slovenija morala svojo vztrajnost, narodno zavest in trdno voljo znova dokazovati v osamosvojitveni vojni, v kateri so nekateri rojaki za Slovenijo dali tudi svoja življenja.

Kljub temu pa po Zorčičevih besedah danes težko gremo mimo premisleka, ali smo na pravi poti. Kot je poudaril, se že skoraj dve leti borimo z epidemijo covida-19 in njenimi posledicami, nekateri pa te razmere "izkoriščajo za obračunavanje, obtoževanje in nabiranje političnih točk". "In težko gremo mimo tega, da se ob 30-letnici ustave še vedno ne zavedamo teže odgovornosti, ki jo z ustavnimi odločbami pred nas postavlja ustavno sodišče," je izpostavil Zorčič. Ukrepanje z odloki, ki so spoznani za neustavne, nezmožnost implementacije ustavnih odločb, verbalno obračunavanje nosilcev političnih funkcij s sodišči, politično rovarjenje po tožilskih vrstah in posegi v Slovensko tiskovno agencijo po njegovem prepričanju namreč kažejo "vse kaj drugega kot spoštovanje naše ustave in države".

"V stiski nismo samo kot država, temveč tudi kot družba," ugotavlja Zorčič. Izzivi današnjega časa tako po njegovih besedah zahtevajo enovite odgovore, ne pa ustvarjanja delitev in izkoriščanja priložnosti za politično podrejanje državnih institucij in javnih medijev. "Razdeljeni po dolgem in počez smo v resnici šibki kot še nikoli," je prepričan. Ob tem je opozoril, da je družbeno soglasje nekaj, kar smo po vseh korakih, ki so privedli do ustanovitve Slovenije, pustili "nekje zadaj", a ga moramo znova poiskati. Zato moramo, če želimo iz danih družbenih razmer stopiti kot zmagovalci, znova povleči pogumne poteze. Pri tem pa je večina bremena na politikih, je prepričan Zorčič. Hkrati meni, da imamo ponovno zgodovinske, ekonomske in idejne argumente za pogumne korake, na obzorju pa je boljši jutri.

Nadškof Zore: Država so najprej ljudje

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v stolni cerkvi sv. Nikolaja daroval mašo domovino.

Zore je v pridigi pri maši za domovino dejal, da vstopamo v četrto desetletje naše samostojnosti in neodvisnosti. "Čas, ki je za nami, je tudi čas hudih preizkušenj. Največja je nedvomno epidemija covida-19, ki je preverila našo medsebojno solidarnost, pripravljenost upoštevati drug drugega, sposobnost poskrbeti za najranljivejše," je povedal.
Meni, da smo v času epidemije lahko preverjali svojo človeško zrelost. "To je bil čas, ko smo slišali veliko besed o varovanju človekovih pravic, a žal se je zdelo, da so nekateri pozabili, da je treba najprej varovati človeka in njegovo življenje," je dejal Zore. Spomnil je, da smo bili v istem času priče izredni požrtvovalnosti tolikih, ki so do roba svojih moči delali za sočloveka.
"Saj država niso najprej naravne lepote in zgodovinska dejstva, tudi ne geografske meje in mednarodne pogodbe, ampak so država najprej ljudje," je povedal Zore. Zato je po njegovem mnenju vsak, ki je v tem času skrbel za življenje in zdravje naših ljudi, v odličnem pomenu skrbel za državo. Kdor pa je sebično ostajal obrnjen k sebi, obrnjen vase, ta je državi škodil.
Zore se je ob prazniku najprej zahvalil Bogu, nato pa vsem, ki so pred tridesetimi leti na poseben način sprejeli in prevzeli odgovornost za uresničitev pričakovanj in izpolnitev zavez, ki so jim jih dali prebivalci Slovenije.

Sorodna novica "Pri izdelavi ustave smo imeli pred očmi: parlamentarna ureditev, pravna država"

Seveda je res, da osamosvojitve nekega naroda in ustanovitve neke države ni mogoče izpeljati brez večinskega sodelovanja njenih prebivalcev, je dejal Zore. Po drugi strani pa je enako res, da narod potrebuje ljudi, ki imajo vizijo in sposobnosti, da lahko energijo naroda vodijo v izpolnitev pričakovanj.

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo praznovali v nedeljo, je Zore čestital državljanom in dejal, da bomo morali "zavihati rokave, da bomo z Božjo pomočjo in s svojim prizadevanjem poskrbeli za zdravje in srečo. In zavihati bomo morali rokave, da bomo skrbeli za pravico, pravičnost in demokratičnost v naši državi."

Mineva tudi 30 let od sprejetja ustave samostojne Slovenije. Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991 in je pomenil osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije tudi v pravnem smislu.