Na začetku junijske seje je Predrag Baković (SD) predsednika vlade Janeza Janšo vprašal, kakšno stališče ima o t. i. vardah. Spomnil je, da so opozicijske stranke SD, LMŠ in SAB v DZ vložile predloga novele zakona o nadzoru državne meje ter novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki bi prepovedala delovanje vard, in premierja ob tem vprašal, ali ju podpira. Zanimalo ga je tudi, katere ukrepe bo sprejela vlada za prepoved delovanja vard.

Baković je spomnil, da je ustno poslansko vprašanje o tej tematiki v času prejšnje vlade naslovil tudi na Marjana Šarca. Takratni predsednik vlade je v odgovoru pojasnil, da je svet za nacionalno varnost ministrstvu za pravosodje in za notranje zadeve naložil, naj v čim krajšem času pripravita spremembe zakonodaje, da bi lahko pristojni organi ukrepali ob dejavnostih samooklicanih vaških straž in skupin, kot je Štajerska varda. Na notranjem ministrstvu so pripravili spremembe zakona o nadzoru državne meje in zakona o varstvu javnega reda in miru ter obe noveli zakona sta bili v DZ-ju potrjeni kot primerni za nadaljnjo obravnavo. Odbor za notranje zadeve je po popravljeni razpravi noveli zavrnil, postopek pa se je končal.

"To je dalo dodaten veter v jadra pripadnikom varde, ki postajajo vse bolj predrzni," je dejal Baković in spomnil na urjenja, taborjenja, postroje vard ter na obisk predsedniške palače in nadlegovanje policistov na policijski postaji Slovenska Bistrica. Baković je izrazil mnenje, da so si varde vzele pravico izvajati dejavnosti, ki jih po zakonu lahko izvaja le policija. "Kakšno stališče imate do delovanja vard? Menite, da veljavna zakonodaja pristojnim organom že omogoča ustrezno sankcioniranje? Katere ukrepe boste povzeli, da se bo delovanje vaških straž sankcioniralo in prepovedalo," je premierja vprašal poslanec SD-ja.

Sorodna novica Pripadniki varde "zablokirali" bistriško policijsko postajo

Janša opozoril tako na "pehotne kot na kolesarske varde"

Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru izrazil mnenje, da imajo pristojni organi vsa pristojna pooblastila, da ukrepajo v takšnih in podobnih primerih. "Kolikor vem, nekateri postopki tudi potekajo," je dejal in dodal, da nima nič proti dopolnitvi zakonodaje. Vendar pa morate vedeti, da sta zakon in ustava tukaj zato, da enako veljata za vse, je poudaril predsednik vlade. "Že zdaj prihaja tudi do problema, do različnih tolmačenj in do zelo različnih pozivov pristojnim organom, kako naj ravnajo. Organi, ki so pristojni za vzdrževanje javnega reda in miru ter za varovanje državne meje, morajo spoštovati ustavo in zakon. In to ne glede na to, ali gre za pehotno vardo ali kolesarsko vardo, ne glede na to, ali je varda v maskirnih oblačilih ali v črnih oblekah in zamaskirana," je dejal Janša. "Če so vsi sposobni spoštovati zakon in opravljati svoje dolžnosti, potem takšne zadeve, kot ste jih navajali, vključno s poniževanjem policije, na naštetih in tudi drugih dogodkih v demokratičnih družbah nimajo mesta," je še dodal premier.

Baković je v dopolnilu opozoril na mlačen odziv vlade na dogajanje v Slovenski Bistrici. "Veseli me, da se je do te problematike opredelil tudi predsednik Borut Pahor, ki ocenjuje, da bi se s predlaganima novelama uredilo področje samovoljnih in samoorganiziranih skupin," je dejal Baković in predsednika vlade še enkrat prosil, naj našteje konkretne ukrepe, saj ustreznih rešitev po njegovih navedbah trenutna zakonodaja ne upošteva.

Janša je ponovil, da so določbe po njegovem mnenju nedvoumne, a da jih nekateri organi ne tolmačijo kot take. "Tudi glede primera v Slovenski Bistrici, kjer je šlo po mojem mnenju za nespremenljivo poniževanje policije, je okrožno tožilstvo v Mariboru reklo, da ni šlo za nič kaznivega. Tako kot je ljubljansko tožilstvo reklo, da grožnje s smrtjo niso nekaj, kar se preganja po uradni dolžnosti," je dejal Janša. V nadaljevanju je pokazal tudi sliko, na kateri se Dejan Židan rokuje z generalom t. i. Štajerske varde. "Morda je šlo za provokacijo ali za čisto slučajno zadevo. A če hodite skupaj na iste proslave, potem težko zahtevate prepovedi teh dejavnosti," je dejal Janša.

Baković iz odgovora ni razbral, ali bi se vlada nameravala učinkovito spopasti s to problematiko, zato je dal postopkovni predlog, da se o odgovoru predsednika vlade opravi razprava na naslednji seji DZ-ja. O tem bodo poslanci glasovali jutri.

"Bolj ko boste razbijali ogledala, večkrat se boste videli v njih"

Drugo vprašanje je premierju postavila poslanka Levice Nataša Sukič iz Levice. "Odkar ste prevzeli oblast, ste v vojni z vsemi – z mediji, sodstvom, intelektualci, nevladnimi organizacijami, opozicijo. Skratka z vsemi, ki ne razmišljamo tako, kot razmišljate vi. V tej vojni so eno vaših glavnih orožij socialna omrežja – predvsem vaš zasebni, na žalost pa tudi uradni vladni profil, ki ga uporabljate za diskreditacije in propagando SDS," je dejala poslanka in Janševe zapise o medijih označila za nedostojne.

"Vedno ste se imeli za velikega Evropejca in velikega demokrata, a ravno vaš odnos do medijev kaže, da niste ne eno ne drugo. Sami mislite, da mediji slikajo grdo podobo o vas, a v resnici je obratno. S svojimi napadi na medije, z vašim besnenjem na Twitterju, z vašim pritlehnim obračunavanjem, ste tisti, ki javnosti – tuji in domači – slikate podobo nedoraslega, neobvladanega, častihlepnega in zagrenjenega človeka, ki ni zmožen prenesti najblažje kritike in zato manično razbija vsako ogledalo, v katerem si ni všeč," je dejala Sukičeva in dodala, da gre za začaran krog. "Bolj ko boste razbijali ogledala, večkrat se boste videli v njih. Hočete ali nočete, živite v demokraciji, kjer kritike ne morete prepovedati, kaj šele utišati," je dejala poslanka in predsednika vlade vprašala, ali se je zmožen zadržati napadov na svoje kritike, kdaj bo nehal zlorabljati uradni vladni račun za osebna obračunavanja in strankarsko propagando in ali je pripravljen izbrisati svoj profil na Twitterju.

Janša: "Razmerje sil je še vedno daleč v korist klasičnim medijem"

Janez Janša je Nataši Sukič odgovoril, da posameznik ne more biti v vojni z mediji, kakor ne more biti posameznik v vojni z državo. To je premier označil za "skovanko, ki je butasta sama po sebi". Poslanki je priporočil, naj o tej tematiki prebere njegovo besedilo o vojni z mediji. Dejal je, da družbena omrežja omogočajo obrambo posameznika, ne pa da posameznik prek njih sproža vojne proti medijev.

Sorodna novica Janša: Zdravilo za medijske monopole je konkurenca v medijskem svetu in svoboden internet

Zanikal je tudi kakršno koli povezavo z vladnim profilom in dejal, da ga upravljajo iste institucije kot pod prejšnjo vlado. Dejal je, da svoj profil upravlja sam, se na njem brani in prenaša tudi kritiko. "Mislim, da v tej dvorani ni nobenega, ki je blokiran na mojem računu na Twitterju. Vem pa, da me je predsednik vlade, ki ste ga vi podprli v prejšnjem mandatu, blokiral po moji prvi kritiki in sem tam še vedno blokiran," je dejal Janša.

"Če nekaj napišem, mi lahko napišete nazaj. Razvija se debata, sicer v omejenem krogu, ker ti profili ne dosegajo bralstva, gledalstva in poslušalstva, kot ga imajo klasični mediji. Razmerje sil je še vedno daleč v korist klasičnim medijem. Tistim, za katere vi trdite, da so žrtev, ne pa monopol," je povedal Janša in dodal, da se vsak, ki se zavzema za cenzuro ali poziva druge, da naj ukinejo kanale, po katerih posameznik v svobodni družbi komunicira, v bistvu zavzema proti svobodi mediji. Dodal je, da ga preseneča, da to prihaja od članice stranke, ki se razglaša za levo.

Poslanka je dejala, da je takšen odgovor pričakovala. "Eno vašo lastnost pa res izjemno cenim, in to je vaša predvidljivost. Sami mislite, da ste pretkani, zviti, da svoje nasprotnike iz dneva v dan presenečate s svojimi odgovori in potezami. Ampak v resnici je obratno, celotno vaše delovanje gre po enem in istem vzorcu." Očitala mu je sprenevedanje in ga opomnila, da mu kot premierju pritiče drugačna komunikacija kot navadnim državljanom.

"S svojo nezmožnostjo dialoga in nezmožnostjo sprejemanja kritike ste še enkrat pokazali svojo nedoraslost vlogi predsednika vlade," je dejala poslanka Levice in dodala, da je najmanj, kar državljani in državljanke pričakujejo od premierja, to, da varuje institucije in da ne obračunava z navadnimi državljani po socialnih omrežjih. Zaključila je, da se je še enkrat izkazalo, da je stvar nepopravljiva in da bo Janez Janša še naprej deloval v škodo države, njene demokratične ureditve, njenega mednarodnega ugleda in v škodo vseh državljanov. Postopkovno je predlagala, da se DZ na naslednji seji pogovori o premierjevem odstopu.

Od 1. julija brezplačni medkrajevni prevoz za upokojence

Državni zbor je lani podprl novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim s 1. julijem 2020 uvaja brezplačen medkrajevni javni potniški prevoz za upokojence, starejše od 65 let, registrirane športnike dijake in študente ter študente invalide.

V tretjem poslanskem vprašanju premierju se je poslanka SAB-a Maša Kociper dotaknila novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim s 1. julijem 2020 uvaja brezplačen medkrajevni javni potniški prevoz za upokojence, starejše od 65 let, registrirane športnike dijake in študente ter študente invalide. Zanimalo jo je, ali bo 1. julija brezplačen prevoz tudi dejansko zagotovljen.

Janša je pojasnil, da so vsi potrebni podzakonski akti, ki bodo omogočili začetek izvajanja zakona, v medresorskem usklajevanju. Priznal je, da je epidemija covida-19 "ustavila pripravo marsičesa", tudi teh podzakonskih aktov, a zadnje tedne vlada pospešeno dela. Resorno ministrstvo po njegovih besedah tako zagotavlja, da bo vse pripravljeno pravočasno.
V odgovoru na poslansko vprašanje je Janša ocenil tudi, da bodo stroški izdelave vozovnice, ki bo omogočila brezplačne prevoze upravičencem, "minimalni". "Stroški nabave kartice oz. vozovnice bodo zgolj stroški izdelave teh dokumentov," je zatrdil. Cena naj bi bila tako, kot je sam obveščen, bližje dvema evroma kot 20 evrom, kolikor naj bi stala kartica po neuradnih informacijah SAB-a.

Vlada v drugi polovici poletja pričakuje večji obisk tujih gostov

Premierju je poslansko vprašanje zastavila tudi vodja koalicijske poslanske skupine SMC-ja Janja Sluga. Opozorila je na pomen slovenskega turizma in ukrepe, ki jih je za pomoč tej panogi po epidemiji koronavirusa sprejela vlada. Ob tem jo je bo zanimalo, katere ukrepe za pomoč turizmu in z njim povezanim panogam še načrtuje vlade.

Sorodna novica Turistični boni vzbudili zanimanje za zdravilišča in obisk hotelov

Slovenija je bila prva evropska država, ki je lahko napovedala konec epidemije. Po tej potezi je bilo v enem koncu tedna "v svetovnih medijih okoli 24.000 pozitivnih zapisov o Sloveniji", je v odgovoru poudaril Janša. "Pred nekaj dnevi je vodilni britanski časopis objavil lestvico povpraševanj po turističnih destinacijah v Evropi in Slovenija je bila na prvem mestu," je dodal razloge, zakaj si lahko slovenski turizem obeta tudi tuje goste. Sloveniji je to uspelo, ker ji je uspelo obvladati epidemijo covida-19. Tudi v prihodnje bo po besedah Janše bistveno, da "ohranimo Slovenijo covid varno" in zajezimo posamične okužbe, do katerih prihaja. "Če na tej točki pogrnemo, nam tudi boni ne bodo veliko pomagali," je poudaril premier. "Ključno je, da Slovenijo ohranimo varno, zdravo, brez izbruhov, ki jih ne bomo mogli obvladati. V tem primeru računamo, da se bo turistična panoga v celoti pobrala bistveno prej, kot so bile ocene še pred mesecem dni," je dejal Janša.

Premier je sicer priznal, da je turizem za Slovenijo pomembna panoga. Od nje je neposredno odvisnih skoraj 60.000 delovnih mest, posredno pa še 10.000. Prispeva več kot 10 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glede samih turističnih bonov je Janša poudaril, da je imela vlada dve glavni možnosti oblike pomoči. Ena je bila neposredno samo za turizem podaljšati ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa in še nekaterih drugih ukrepov do konca leta. Druga možnost pa je bila isto vsoto denarja nameniti za turistične bone. Ti bi se nato porabili za temeljno dejavnost, ki ustvarja še dodatne vrednosti. Janša je poudaril, da je zaradi odločitve za to drugo možnost prejel tudi klice zanimanja in čestitk od številnih kolegov iz drugih evropskih držav.

Sluga in Janša sta se strinjala, da bo eden od pozitivnih učinkov turističnih bonov tudi zanimanje Slovencev za domačo državo in jih bo zato morda tudi v prihodnje več dopustovalo doma. "En dan zadnjega konca tedna sem bil v Bovcu in tam sem srečal kar nekaj slovenskih družin. Večina jih je priznala, da so bili na dopustih že preko oceanov, v Bovcu pa še ne," je dejal premier. Ukrep bonov bo zato po njegovih besedah prispeval tudi k temu, da bomo bolje spoznali "lepote domovine" in da bodo tudi turistične agencije ugotovile, da je mogoče enako dobičkonosno tržiti domače destinacije kot kakšne čezmorske.

Junijska seja DZ-ja bo trajala do vključno četrtka. Ob koncu seje bo poslance nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki bo po pričakovanjih opozoril na nujnost uresničitve odločbe ustavnega sodišča o volilni zakonodaji.