Tako bi po Janševih besedah le polovico izgub delovnih mest lahko pripisali neposredno krizi. Poleg tega se z razvojem in ustvarjanjem novih delovnih mest ne ukvarja nihče, še meni prvi mož stranke. Med ključnimi potrebnimi ukrepi je tako izpostavil neposredno povečanje zaposlovanja.

Kot je še povedal Janša, so ukrepi, ki bi jih bilo treba nujno sprejeti, naložbe v prometno infrastrukturo, naložbe v stanovanjsko gradnjo in obnove javnih objektov. Poleg tega bi bilo po njegovem mnenju treba sprostiti posojilni krč za mala in srednja podjetja ter poenostaviti jamstveno shemo, pa tudi povečati število vpisnih mest na fakultetah oziroma ustvariti bolj stimulativno štipendijsko politiko.

Janša tudi meni, da bi bilo treba z ustavnim zakonom trajno ali začasno omejiti javno porabo na določen odstotek bruto domačega proizvoda, nujna pa je tudi reforma javnega sektorja, je dejal. V SDS-u sicer napovedujejo, da bodo, če vlada ne bo dovolj učinkovita, ustrezne ukrepe pripravili sami.

Na področju sociale deloma uspešni; kaj pa gospodarstvo?
Dozdajšnji vladni ukrepi so se po besedah predsednika SDS-a deloma "prijeli" na področju sociale, kjer je to tudi najlažje. Bistveno premalo pa je bilo po njegovih besedah storjenega v gospodarstvu. Ob tem je izpostavil, da premier Borut Pahor še ni obiskal Mure.

Posledica neustreznega ravnanja je po Janševih besedah naraščanje zadolževanja, ki "je dobilo kritične razsežnosti". Zaradi prevelike zadolženosti naše države bodo čez eno leto, na polovici mandata, tudi manevrske možnosti bistveno slabše, je dodal. Samo čakati, da se pobere nemško gospodarstvo, pa se bodo razmere obrnile tudi pri nas, je premalo, je opozoril.

Po mnenju nekdanjega premierja je tudi trenutna vladna razprava o proračunu za prihodnji dve leti "sizifovo delo", saj je Urad za makroekonomske analize in razvoj avgusta napovedal spremembo ocene makroekonomskih gibanj v jesenski napovedi. "Napovedal je zelo verjetno nižje številke rasti oz. večje odstotke padca," je pojasnil in izrazil mnenje, da vlada usklajuje proračun na podlagi preoptimističnih ocen.

Vlada bi se morala bolj kot s tem, koga bo odstavila, ukvarjati z združevanjem potencialov, še meni Janša.

Golobič: Kadrovanja zdaj manj kot v prejšnjem mandatu
Na navedbe opozicijskega prvaka so se že odzvali tudi v koaliciji. Predsednika Zaresa Gregorja Golobiča je zmotila predvsem Janševa trditev o političnem kadrovanju vlade. Kot trdi Golobič, je tega zdaj manj, kot ga je bilo v Janševem mandatu.

Na očitek, da so zagotovili premalo študentov naravoslovja, pa pa je Golobič odvrnil, da to ni mogoče z dekreti kot v času Sovjetske zveze, temveč je treba spremeniti miselnost družbe. Poleg tega se študenti po njegovem mnenju ne bodo odločali za ta študij, vse dokler bodo ti poklici relativno slabo plačani.

Po besedah predsednice LDS-a Katarine Kresal pa bi se morale strukturne reforme, ki bi peljale k učinkoviti pravni državi in h konkurenčnemu gospodarstvu, sprejeti v časih, ko je bila visoka gospodarska rast in so bile splošne razmere za življenje ugodne. Ker niso bile strukturne reforme sprejete takrat, pa jih morajo po njenih besedah speljati danes, med krizo.