Predsednik največje opozicijske stranke, ki ji javnomnenjska raziskava Politbarometra napoveduje zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah 4. decembra, je v Odmevih na TV Slovenija poudaril, da Slovenija potrebuje močno novo vlado, ki jo bo sestavljalo čim manj strank, saj bo tako bolj stabilna.

Z Janšo, ki se v Dravogradu udeležuje posveta SDS-a, se je pogovarjala Rosvita Pesek.

Napovedali ste sicer 50+, ankete vam kažejo 16, drugouvrščenim Pahorjevim socialdemokratom pa devet, vendar Borut Pahor pravi, da sta vidva po načinu vladanja nezdružljiva, in da ga velika koalicija z vašo stranko nekako ne zanima. Ali ste tudi vi že zaloputnili vrata za to povezavo?
To, kar je rekel gospod Pahor, zagotovo drži. Način vladanja koalicije, ki jo vodi on, in način vladanja v koaliciji, ki sem jo vodil jaz, sta zelo različna in tudi rezultati so bili zelo različni, tako da če bi to kombinirali, zagotovo ne bi bilo kakšnega uspeha. Sicer pa o tem, kaj Slovenija potrebuje - Slovenija potrebuje koalicijo razuma, v kateri bodo sodelovali tisti, ki želijo delati dobro za prihodnost Slovenije, vendar se bo o tem odločalo po volitvah.

Kaj je za vas - trenutno vam kaže najbolje - prva izbira. Če recimo stranke na t. i. desnici, Ljudska stranka in Nova Slovenija skupaj z vami vendarle še ne bi imele večine, koga vidite vi na t. i. levici kot stranko, ki bi jo povabili v to koalicijo, to povezavo?
Na to vprašanje bo natančneje mogoče odgovoriti po volitvah, ko bomo videli, katere stranke bodo prišle v parlament. Trenutno se mi z drugimi strankami ne ukvarjamo. Ne pogovarjamo se s strankami, pogovarjamo se z volivkami in volivci, oni so tisti, ki bodo morali najprej reči svoje, potem pa so na vrsti koalicijska dogovarjanja. Vendar je situacija takšna, da večja, kot bo prihodnja koalicija, manj stabilna bo, več časa bo porabila za iskanje pravih odgovorov na krizne izzive. Slovenija, če kdaj, zdaj potrebuje nek jasen volilni rezultat, trdno vlado in koalicijo, ki bo močna, vendar jo bo sestavljalo čim manj strank.

Če ostaneva še pri trenutnih strankarskih razmerah; zdi se, kot da je t. i. desnica nekako v defenzivi. Na t. i. levici vse, kar nastane, obljublja pohod na volitve. Stranka TRS gre na volitve, verjetno bo ljubljanski župan – če bo ustanovil v ponedeljek svojo stranko in napovedal pohod na državni zbor - tudi odšel na volitve. Tudi župani se organizirajo. To pa, kar nastaja na t. i. desnici – Fokus, Prebudimo Slovenijo, Resetiranci - pa se vsi od volitev umikajo, želijo ostati civilna družba. Kako komentirate to vrenje na levici in praznino na desnici?
Mogoče bi bila bolj prava beseda panika, glede na javnomnenjske raziskave, ki jih omenjate. Kot sem dejal že prej, mi se s tem ne ukvarjamo. Tisto, kar je za nas pomembno, je projekcija izziva, ki je pred Slovenijo v prihodnjih letih. Tudi naš - ta današnji in jutrišnji - posvet je posvečen temu. Seznanili smo se z javnofinančnimi predvidevanji v naslednjih štirih letih v Evropski uniji, v Sloveniji, s tem, kaj naš program ponuja kot odgovor na te izzive. V ospredju sta zagotovo prizadevanji za gospodarsko rast in nova delovna mesta. S tem bi se morali vsi ukvarjati. In seveda, v ospredju so prizadevanja za bolj pravično državo.

Glavne besede, ki jih poslušamo že kar dobro leto ali dve, je stabilizacija slovenskih javnih financ, ampak parlamentarne stranke ste družno zavrnile podaljšanje zamrznitve pokojnin, socialnih transferjev, plač. Če to ne bo zamrznjeno, bo to naslednje leto s kar 300 milijoni zarezalo v našo državno blagajno. Od kod dovoljenje takšnih posegov in dovoljenje take atake na javne finance?
Pravo vprašanje bi bilo, zakaj so tisti, ki so imeli v rokah škarje in platno zadnja tri leta, šele v oktobru pogledali na koledar, saj smo vsi vedeli, da je ta zakon treba sprejeti, situacija ni bila nič boljša v začetku tega leta. Vendar se je čakalo na to, da je bila vladi izglasovana nezaupnica in zdaj se v predvolilnem času hiti z nekimi zakoni, ki nimajo nikakršne možnosti, da bi bili sprejeti, če niso usklajeni s sindikati, ki jih bodo rušili z referendumskimi zahtevami. Ta problem, ki ga omenjate, je seveda resen in zelo verjetno ga bo reševal prihodnji državni zbor v tistih desetih dneh pred novim letom, ko sicer nove vlade še ne bo, državni zbor pa bo že konstituiran po volitvah in bo lahko odločal.

Ampak nova vlada bo prišla tam nekje šele februarja in če se šele takrat začnejo pogajanja s sindikati …
Ne, ne, takrat ne bo več časa za dolga pogajanja, kot že rečeno. Zastavica pade konec letošnjega leta. Nov državni zbor in tiste poslanske skupine, ki bodo tja izvoljene, se bodo morale s tem problemom soočiti in sprejeti ustrezen zakon še pred koncem tega leta.

Še to nam povejte. Največ anketiranih vas je videlo v vlogi mandatarja, ampak na drugem mestu, sedem odstotkov za vami pa je ljubljanski župan Zoran Janković, na tretjem pa Pahor. Lahko kakor koli na kratko ocenite oba izzivalca?
Oba poznamo, obema želim veliko sreče, če se bosta spustila v to tekmo. Mislim pa, da Slovenija potrebuje drugačno razvojno paradigmo, kot je zadolževanje Slovenije ali pa zadolževanje mesta Ljubljana. To pot se je preizkušalo v zadnjih treh oz. v Ljubljani v zadnjih štirih letih in vemo, kam je pripeljala. Bodo pa o tem odločali volivci. Vsak, ki vstopi v to volilno tekmo in ponudi nek program, je dobrodošel. Če bo izbira večja, večje so možnosti, da bo izbira prava.

Borut Pahor je v našem intervjuju v nedeljo dejal, da volivcem ne more obljubiti boljšega življenja, da pa bo naredil vse, da se kriza ne bi poslabšala. Kaj bo tista vaša najbolj zavezujoča obljuba za volivce na decembrskih volitvah?
To, da bomo naredili vse, da iz krize ne bomo izšli samo z zategovanjem pasu in z nekim dodatnim varčevanjem, ker to ne prinese končne rešitve, ampak z ustvarjanjem pogojev za to, da bomo dosegali, da bo gospodarstvo normalno delovalo, da bomo dosegali višjo gospodarsko rast in da bomo na ta način zagotavljali dodatna sredstva tudi za vse ostale potrebe. To je ključna stvar, s tem se v zadnjih letih nismo ukvarjali, če bi se, potem danes ne bi bilo več treba govoriti o solzah.