Novinarka TV Slovenija Eugenija Carl je od predsednika SDS-a Janše s tožbo zahtevala odškodnino zaradi duševnih bolečin in razžalitve. Leta 2016 je Janez Janša na Twitter zapisal: "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 EUR, drugo za 35 EUR. #Zvodnik Milan."

To je že druga odločba ustavnega sodišča, ki je bila kritična do žaljivega komuniciranja predsednika SDS-a Janše. V marcu je že pred tem ustavno sodišče razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča, ki je razveljavila na višjem sodišču dosojeno odškodnino nekdanji novinarki in sedanji poslanki Mojci Šetinc Pašek.

V primeru Šetinc Pašek je tako ustavno sodišče razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča, v primeru Carl pa jo je potrdilo, kar je posledica tega, da se vrhovno sodišče v obeh primerih ni odločilo enako.

V primeru Carl je na višjem sodišču potrjeno odškodnino potrdilo, zato se je pritožil Janša, v primeru Šetinc Pašek pa je vrhovno sodišče odškodnino razveljavilo, zato se je pritožila slednja. Janša je zdaj v obeh primerih dokončno izgubil in bo moral odškodnino plačati obema.

Carl: "Še je upanje, da ne potonemo v blatu"

Kako lahko isto sodišče o enaki zadevi odloči diametralno nasprotno? "Sodišče očitno ni imuno na simpatiziranje z določeno politiko," je za MMC odgovorila Eugenija Carl in dodala, da je bil v njenem primeru sodni senat bolj naklonjen njej, v primeru Šetinc Pašek pa Janši. "To je vsa logika," je sklenila.

V odzivu na sodbo ustavnega sodišča je navedla, da je ustavno sodišče potrdilo, da je šlo pri Janševem tvitu za nedopusten poseg v osebno in profesionalno integriteto in da se "zavržnega tvita" ne da normalizirati. "Še je upanje, da kot družba ne potonemo v blatu. Verjamem v to!" je zapisala.

Janševa pritožba

V pritožbi je Janša med drugim trdil, da mu je bila kršena pravica do enakega varstva pravic oz. do poštenega sojenja, saj naj bi mu bila nepravilno vročena tožba, zaradi česar ni mogel sodelovati in se izrekati v postopku pred sodiščem. V pritožbi je očital tudi kršitev pravic do enakopravnega obravnavanja in do svobode izražanja, je povzel STA.

Ustavno sodišče je zadevo presojalo z vidika pravice do poštenega sojenja in v odločitvi zapisalo, da je pritožnikovo vztrajanje pri tezi, da vročitev tožbe ni bila opravljena zakonito in da mu niso bile zagotovljene realne možnosti za sodelovanje v sodnem postopku, neutemeljeno.

Zadevo je presojalo tudi z vidika pravice do svobode izražanja. Sodniki so v odločbi zapisali, da ustavno sodišče pripisuje velik pomen svobodi izražanja izvoljenega predstavnika ljudstva, vendar pri tem ni pomemben le status avtorja izjave, ampak tudi druge okoliščine primera, kot so vsebina, oblika in širši kontekst sporne izjave. Poudarili so, da je izraženo mnenje izvoljenega predstavnika ljudstva visoko varovano le, dokler prispeva k razpravi o pomembni družbeni temi, torej dokler ne vsebuje žaljivih izjav "ad personam", ki ne prispevajo k razpravi v javnem interesu.

"Položaj politika oz. poslanca denimo ni olajševala okoliščina, ko gre za govor, ki spodbuja sovraštvo, ki temelji na verskih, etičnih ali kulturnih predsodkih in ki je grožnja socialnemu miru in politični stabilnosti v demokratičnih državah," so zapisali in dodali, da je zelo pomembno za politike, ko se izražajo v javnosti, da se izogibajo komentarjem, ki spodbujajo nestrpnost.

Presodili so, da je sporni tvit tako kritika domnevne pristranskosti javnega medija ter njegovih novinark in urednic kot tudi poskus osebne diskreditacije Carlove.

"Če je pritožnik s spornim tvitom res želel odpreti pomembno temo o domnevni politični pristranskosti nasprotne udeleženke, bi to lahko izrazil na bistveno bolj vsebinski, predvsem pa na bistveno manj žaljiv način," so še zapisali. Ustavno sodišče je presodilo, da je vrhovno sodišče navedlo ustrezne in zadostne razloge za svoje stališče, s katerimi je potrdilo pravnomočno odločitev nižjih sodišč.

Odziv Eugenije Carl na sodbo

Carl se je z daljšim zapisom na družbenih omrežjih odzvala na sodbo. Med drugim je zapisala: "Besede niso nevtralne, semantika nasilja ima vedno lingvistične temelje! Zakaj potem toksične besede tako zlahka letijo iz ust. Iz ust "navadnih" ljudi in vse bolj brutalno tudi iz ust tistih, ki imajo družbeno moč in vpliv. Ker smo kot družba lahkotno privolili v to. Ker smo dopustili socialno podcenjevanje žalitev, blatenja, seksističnih izbruhov, mizoginije … Ker je to postalo del vsakdanjika.

Začnimo imenovati stvari s pravimi besedami! Če bomo odplaknili zadeve z resigniranim dvigom ramen in sklonjenim pogledom, tvegamo, da bomo izgubili spopad s srcem problema.

Ustavno sodišče je potrdilo, da je vrhovno sodišče v mojem primeru stvari poimenovalo prav. Da je šlo za nedopusten poseg v osebno in profesionalno integriteto. In da vsi pravni manevri avtorja zavržnega tvita ne morejo ne zmanjšati teže zapisa niti ga relativizirati. Da se ga, skratka, ne da normalizirati. Sploh ker gre za vplivnega političnega liderja. Ki bi moral biti moralni in profesionalni zgled, v resnici pa se je izkazal kot oseba, ki želi prakticirati moč nad ženskami – v osebnem in profesionalnem oziru – in jih spremeniti v vrečo za sproščanje frustracij.

Ni mi bilo lahko v teh skoraj osmih letih sodnega vrtiljaka, a mi ni žal. Ena lekcija bo morda rodila druge. Še je upanje, da kot družba ne potonemo v blatu. Verjamem v to!"

Šest glasov za in trije proti

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s šestimi glasovi za in tremi proti. Proti so glasovali ustavni sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli, ob tem je Svetlič podal odklonilno ločeno mnenje.

Ločeno mnenje Svetliča, ki se mu pridružuje Jaklič

Ustavni sodnik Svetlič, ki se z odločitvijo ustavnega sodišča ne strinja, je zapisal ločeno mnenje, ki se mu pridružuje tudi ustavni sodnik Jaklič.

"Če lahko precedenčno sodišče v identičnem primeru odloči diametralno nasprotno, potem lahko druga sodišča v podobnih primerih odločijo res kakor koli pač," je med drugim zapisal Svetlič, ki je izpostavil diametralno nasprotni sodbi vrhovnega sodišča.

Janša pričakoval takšno odločitev

Janez Janša se je na odločitev ustavnega sodišča v primeru Šetinc Pašek, ko je to že v marcu odločilo enako kot v primeru Eugenije Carl, odzval v Odmevih na Televiziji Slovenija. "No, sam sem za to izjavo že rekel, da je ne bi še enkrat izrekel, čeprav je bila to izjava, s katero sem odgovarjal na marsikaj, kar je bilo še bistveno bolj nesprejemljivo. Od tega ustavnega sodišča tudi nisem pričakoval drugačne odločitve," je takrat povedal. Ob tem je bil kritičen do ustavnih sodnikov, ki imajo čas, da odločajo o enem tvitu, ne odločajo pa recimo o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, za katerega so rekli, da ga bodo prednostno obravnavali.