Janša je zadovoljen, ker so občani Ljubljane podprli ustanovitev posebne pokrajine. Foto: MMC RTV SLO
Janša je zadovoljen, ker so občani Ljubljane podprli ustanovitev posebne pokrajine. Foto: MMC RTV SLO

Iskreno upam, da bo predsednik vlade Janez Janša dojel, da se ne more več norčevati iz državljanov in državljank.

Sašo Peče, predsednik Lipe
Borut Pahor
Zaradi hitre odločitve o refrendumu predsednik SD-ja meni, da obstajajo dvomi o smiselnosti in pametnosti odločitve. Foto: MMC RTV SLO
Osrednjeslovenska regija
Predsednik državnega zbora France Cukjati je za razdelitev osrednjeslovenske regije na dva dela. Foto: MMC RTV SLO
Na volišča se je odpravilo le slabih 11 odstotkov volilnih upravičencev. Foto: MMC RTV SLO
Odzivi politike na referendum
Udeležba in izidi referenduma

Ob objavi izidov skoraj vseh preštetih glasov je Janša dejal, da vlado posebej veseli, da je velika večina v Ljubljani podprla to, da glavno mesto postane samostojna pokrajina, s tem pa so volivci in volivke potrdili sklep lastnega mestnega sveta, ki je ustanovitev samostojne pokrajine tudi predlagal.

Glede izjemno nizke udeležbe je premier dejal, da ustava ne določa referendumskega kvoruma, zato bo vlada te izide spoštovala. Tudi če bi bila udeležba pol nižja, bi bil referendum še vedno v skladu z ustavo.

Nov predlog za osrednjo Slovenijo
Vlada bo voljo volivcev spoštovala tudi v Osrednjeslovenski pokrajini, glede na to, da je velika večina glasovala proti pokrajini. Vlada bo tako pripravila nov predlog, ki bo vseboval delitev na dve pokrajini. Dve pokrajini v tej regiji zagovarja tudi predsednik parlamenta France Cukjati, in sicer eno severno in vzhodno od Ljubljane, drugo pa južno in zahodno od glavnega mesta.

"Vlada ni pozivala k udeležbi"
Dodal je, da je referendum izsilila opozicija, ki je blokirala sprejetje pokrajinske zakonodaje v parlamentu. Glede očitkov, da gre pri referendumu zaradi nizke udeležbe bolj za fiasko kot za uspeh vlade, pa je dejal, da vlada ni nikoli pozivala ljudi, da se udeležijo referenduma. So pa to storili predsedniki treh opozicijskih strank in volivci so jim sledili, kolikor so jim.

Opozoril je še, da če bi v državnem zboru znova blokirali zakonodajo, bi se Slovenija znašla pred težkim položajem, saj bi v novem mandatu državni zbor potreboval vsaj tri leta za postopek uvedbe pokrajin.

Žagar: Zdaj osredotočenje na vsebino
Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je ob izidih dejal, da je bila udeležba višja v okoljih, kjer iz razvojnega vidika najbolj potrebujejo pokrajine. "Verjamem, da so bo mogoče po tem referendumu bistveno lažje osredotočiti na vsebinski del," je še pojasnil.

Türk: Dogovarjanja se bodo morala nadaljevati
Medtem je predsednik države Danilo Türk izrazil mnenje, da je bil predlog o razdelitvi Slovenije rezultat dolgih dogovarjanj, a je še vedno precej razlik glede referenduma in predloga, zato se bodo dogovarjanja morala še nadaljevati.

Peče: Le finančna drobitev
Nekoliko drugačnega mnenja je predsednik Lipe Sašo Peče. Kot je po glasovanju v Mariboru povedal, "ta referendum ni nič drugega kot izjemno drago norčevanje", je bil kritičen.

Peče meni, da je predlagani pokrajinski zemljevid le finančna in vsebinska drobitev Slovenije, dovolj pa naj bi bilo od tri do največ šest pokrajin.

Pahor: Kazen vladi
"Referendum tik pred volitvami ni najboljša popotnica za preudarno odločanje o tako velikopoteznem projektu, kot projekt pokrajin je," pa je po glasovanju povedal Borut Pahor, predsednik SD-ja, ki pravi, da je odločitev o referendumu nekoliko vsiljena, zato obstajajo dvomi o smislenosti in pametnosti odločitve. Nizko udeležbo pa je označil kot kazen vladi, da se je odločila za referendum, saj je s tem pokrajinskemu projektu storila več škode kot koristi. Sam je pričakoval višjo udeležbo.

Komentiral je tudi nekatera namigovanja o avgustovski izredni seji, na kateri bi se pokrajinsko zakonodajo sprejelo. Meni, da bi to bila napaka. "Vladi odsvetujem ta manever," je povedal.

"Ponesrečena politična poteza"
Prav tako kot Pahor je do referenduma kritičen tudi Gregor Golobič, predsednik stranke Zares, ki je povedal, da gre za ponesrečeno politično potezo, in upa, da ta ne bo povečala prizadevanj, da bi bilo soglasje glede pokrajin doseženo. Za rekordno nizko udeležbo pa meni, da je ta lekcija za politiko, da je referendum zelo resno orodje, ki ga velja uporabljati premišljeno, preudarno in brez podcenjevanja ljudi.

Udeležba kot lekcija vladi
Zelo podobno mnenje o udeležbi ima tudi Katarina Kresal. "V LDS-u nizko volilno udeležbo ocenjujemo kot izjemno pomembno lekcijo tej vladi. Za ceno lastnega uspeha na volitvah je bila vladajoča koalicija pripravljena ogroziti uspeh Slovenije v prihodnje. Tega ji javnost jeseni ne bo oprostila," je povedala predsednica liberalnih demokratov.

"Take stvari mora urejati politika"
Da je nizka udeležba sporočilo, da mora take stvari urejati politika, pa meni predsednik DeSUS-a Karl Erjavec in sporočil, da je tako udeležbo tudi pričakoval.

Na udeležbo vplivalo vreme
V nasprotju z opozicijo pa je predsednik koalicijskega NSi-ja Andrej Bajuk vzrok za nizko udeležbi našel tudi v tem, da je bila nedelja lep dan in je marsikdo odšel na izlet. Nižja udeležba naj bi bila tudi zato, ker je bil ta refrendum posvetovalen. Sicer pa je Bajuk z izidom zadovoljen.

Jelinčič na refrendum ni šel
Prvak nacionalne stranke se refrenduma ni udeležil, "volivci so z nizko volilno udeležbo pokazali, da so proti pokrajinam, in prav je tako," je pokomentiral. Po mnenju Zmaga Jelinčiča državljani nočejo, da bi se Slovenija delila, in želijo, da bi se razvijala na drugačen način. "Rezultat je klofuta organizatorjem referenduma," je bil oster.

Iskreno upam, da bo predsednik vlade Janez Janša dojel, da se ne more več norčevati iz državljanov in državljank.

Sašo Peče, predsednik Lipe
Odzivi politike na referendum
Udeležba in izidi referenduma