Pred nedeljskim posvetovalnim referendumom o uvedbi pokrajin je MMC zbral podatke o njih.

Pred vami je torej predstavitev 13 predlaganih pokrajin.

Osrednjeslovenska pokrajina
Število prebivalcev: 332.000
Število občin: 37
Sedež pokrajine: Ljubljana
Vir financiranja: 165 milijonov evrov
Število uradnikov: 650
Župani občin, ki bi spadale v Osrednjeslovensko pokrajino, tej nasprotujejo, saj menijo, da gre za umetno tvorbo. Ponekod se zavzemajo za ustanovitev Notranjske pokrajine, drugod si želijo širšo zasavsko pokrajino. A župani poudarjajo, da niso proti regionalizaciji Slovenije.

MOL
Število prebivalcev: 270.000
Število občin: 1
Vir financiranja: 129 milijonov evrov
Število uradnikov: 500
Ljubljana bi kot samostojna pokrajina dobila veliko dodatnih pristojnosti. Nanjo bi se prenesla vsa zemljišča sklada kmetijskih zemljišč, ki se ukinja, s čimer bi bilo olajšano prostorsko načrtovanje, pravijo njeni zagovorniki. Župan Zoran Janković, čeprav se je zavzemal za ustanovitev MOL-a kot samostojne pokrajine, poziva k bojkotu referenduma, saj meni, da gre za zapravljanje denarja.

Mariborska ali osrednještajerska pokrajina
Število prebivalcev: 237.000
Število občin: 22
Sedež pokrajine: Maribor
Vir financiranja: 108 milijonov evrov
Število uradnikov: 500
Mariborčani menijo, da bi bile meje prihodnje pokrajine lahko širše in bi se zlile s statistično Podravsko regijo. Župani sicer menijo, da so pokrajine nujne za prihodnji regionalni razvoj, zadovoljni pa so tudi s prenosom številnih pristojnosti, kot je prostorsko urejanje, skupne inšpekcijske in redarske službe, zagotavljanje požarne varnosti in drugo.

Gorenjska pokrajina
Število prebivalcev: 200.000
Število občin: 18
Sedež pokrajine: Kranj
Vir financiranja: 102 milijonov evrov
Število uradnikov: 400
Mnenja gorenjskih županov so deljena. Nekateri podpirajo enotno Gorenjsko pokrajino, ki bo po njihovem mnenju močnejša, župani zgornjegorenjskih občin pa so manj zadovoljni, saj menijo, da bi ločena Zgornjegorenjska pokrajina vsako leto prejela tri milijone evrov več. Glede smiselnosti referenduma pa so župani zadržani.

Celjska pokrajina
Število prebivalcev: 198.000
Število občin: 22
Sedež pokrajine: Celje
Vir financiranja: 95 milijonov evrov
Število uradnikov: 400
Občine, ki bodo vključene v Celjsko pokrajino, že zdaj uspešno sodelujejo v okviru savinjske statistične regije, saj jim je med drugim uspelo zgraditi tudi regijski center za odpadke. Župani menijo, da bo prednost prihodnje pokrajine predvsem bolj učinkovito dogovarjanje. Celjska pokrajina že zdaj združuje pet zdravilišč, gradi pa se še šesto.

Južnoprimorska ali Obalno-Kraška pokrajina
Število prebivalcev: 142.000
Število občin: 10
Sedež pokrajine: Koper
Vir financiranja: 77 milijonov evrov
Število uradnikov: 300
V večini primorskih občin nasprotujejo delitvi na severno in južno Primorsko in menijo, da bi morala biti tudi morebitna delitev predmet referendumskega vprašanja. V Postojni pa obžalujejo, da je vlada izbrisala Notranjsko pokrajino. Na referendumu bodo volivci odločali tudi o imenu pokrajine, ime Obalno-Kraška pa ni priljubljeno.

Pomurska ali Prekmursko-Prleška pokrajina
Število prebivalcev: 122.000
Število občin: 27
Sedež pokrajine: Murska Sobota
Vir financiranja: 49 milijonov evrov
Število uradnikov: 300
O mejah pokrajine so Pomurci enotni, mnenja delijo le glede poimenovanja pokrajine. Prleki se namreč zavzemajo za to, da bi se pokrajina imenovala prekmursko-prleška. V manjših in obmejnih občinah pa menijo, da bodo pokrajine omogočale večjo poseljenost.

Goriška ali Severnoprimorska pokrajina
Število prebivalcev: 120.000
Število občin: 13
Sedež pokrajine: Nova Gorica
Vir financiranja: 73 milijonov evrov
Število uradnikov: 250
Prebivalci bodo odločali tudi o imenu pokrajine. Kot omenjeno, številni Primorci nasprotujejo delitvi pokrajine na severni in južni del. Civilna pobuda je tako že zbrala okoli 22.000 podpisov za enotno Primorsko od Alp do morja.

Dolenjsko-Belokranjska pokrajina
Število prebivalcev: 110.000
Število občin: 14
Sedež pokrajine: Novo mesto
Vir financiranja: 67 milijonov evrov
Število uradnikov: 250
Župani občin so prepričani, da bo pokrajina zaradi močnega gospodarstva ena od najbogatejših. Pomisleke imajo le v Suhi krajini, kjer so ves čas na repu in v velikem razvojnem zaostanku. Že ob odločitvi za referendum pa je prišlo do spora, saj so Belokranjci zahtevali, da se jih omeni v imenu pokrajine, in tudi uspeli.

Vzhodnoštajerska ali Ptujsko-Ormoška pokrajina
Število prebivalcev: 87.000
Število občin: 19
Sedež pokrajine: Ptuj
Vir financiranja: 44 milijonov evrov
Število uradnikov: 200
Območje pokrajine je pretežno kmetijsko, med podjetji prevladujejo majhna in srednja. Pokrajina bi segala od Dravskega polja in dela Slovenskih goric preko Ptuja v Haloze in do Prlekije, vse do meje s Hrvaško. Ormoški občinski svet si je predtem prizadeval, da bi ostali pod okriljem velike štajerske pokrajine, medtem ko si tega nikakor ne želijo na Ptuju.

Posavska pokrajina
Število prebivalcev: 75.000
Število občin: 5
Sedež pokrajine: Krško
Vir financiranja: 41 milijonov evrov
Število uradnikov: 150
Posavska pokrajina bi bila med manjšimi, a bi delovala kot zaokrožena celota, ki bi delovala enotno. Prizadevanja Posavcev, da bi dobili samostojno pokrajino, namreč trajajo že petnajst let. Zato je po njihovem mnenju referendum zgodovinska priložnost, ki je ne smejo zamuditi.

Koroška pokrajina
Število prebivalcev: 74.000
Število občin: 12
Sedež pokrajine: Slovenj Gradec
Vir financiranja: 39 milijonov evrov
Število uradnikov: 150
Korošci so prepričani, da brez pokrajine z imenom Koroška sploh ni prihodnosti. Že več let so občine povezane tudi v Svetu Koroške regije. Kar jih moti, so predvsem slabe cestne povezave z osrednjo Slovenijo, spodbujati pa želijo tudi podjetništvo. Prav tako menijo, da bo ustanovitev pokrajine prispevala k razvoju turizma.

Savinjsko-šaleška pokrajina
Število prebivalcev: 62.000
Število občin: 10
Sedež pokrajine: Velenje
Vir financiranja: 31 milijonov evrov
Število uradnikov: 150
Tudi na tem koncu Slovenije pozdravljajo projekt regionalizacije, saj si že vrsto let prizadevajo za ustanovitev pokrajine. Imajo že precej skupnih projektov, inšpekcijske službe, območno razvojno agencijo in skupno upravo za okolje in prostor. Razvojni potencial predstavljata turizem in energetika. Skrajšano pokrajino imenujejo SAŠA.

A. M./E. S.