Politične stranke in predstavnika narodnosti bi sporazum sklenili, zavedajoč se, da je Slovenija pred eno najzahtevnejših nalog – oblikovanja izhodne strategije iz časa epidemije, za kar ima na voljo znatna sredstva Evropske unije; da je pred Slovenijo pomembno obdobje predsedovanja Svetu EU-ja med potekom konference o prihodnosti Evrope in da je nujno treba izpeljati nekatere sistemske reforme, ki so potrebne za ohranjanje in krepitev konkurenčnosti kot pogojem za večjo blaginjo Slovenije in so v skupnem interesu vseh državljank in državljanov in vseh parlamentarnih strank v Sloveniji.

Sorodna novica Pahor se bo srečal s predsedniki parlamentarnih strank in jih spodbujal k dialogu

S podpisom sporazuma bi izrazili "voljo in namero", da omenjene naloge in cilje sooblikujejo skupaj, ne glede na to, ali so posamezne politične stranke v koaliciji ali opoziciji.
Kot predvideva predlog sporazuma, njegov podpis nobene od strank ne bi zavezoval k vnaprejšnjemu soglasju k posamičnim zakonskim predlogom. Sporazum pa tudi ne bi vplival na ustaljene postopke delovanja koalicije.

V predlogu je predvideno, da bo vlada vsem podpisnikom v 30 dneh po podpisu predložila konkreten, časovno določen normativni program dejavnosti vlade za tekoče leto oz. v letu 2022 do konca mandata. Podpisnice sporazuma iz opozicije in poslanca narodnosti pa bodo nato v sedmih dneh državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade, pristojnemu za sodelovanje vlade z DZ-jem, sporočile, pri katerih zakonih, predvidenih v normativnem programu, želijo sodelovati.

Tako določeni zakoni bodo predmet usklajevanja med posameznim predlagateljem zakona in opozicijskimi podpisnicami sporazuma in poslancema narodnosti. S sporazumom bi določili postopek usklajevanj. Opozicijske stranke in poslanca narodnosti, ki bi podpisali sporazum, pa bi se s tem obvezali, da v času od prejema zakona do konca usklajevalnega sestanka besedila in rešitev v zakonu ne bi komentirali v javnosti niti jih kakor koli razširjali zunaj poslanske skupine.

Stranke, podpisnice sporazuma, bi tudi ustanovile partnerski svet kot posvetovalni organ, v katerem bi sodelovali predsedniki strank, podpisnic sporazuma, in predstavnika narodnosti. Ta bi se sestal na predlog katere koli podpisnice sporazuma oziroma poslancev narodnosti. Partnerski svet bi skliceval in vodil predsednik vlade.