Ista raziskava februarja vladi namerila 59-odstotno podporo javnosti, januarja pa 61 odstotna. Po ocenah Slavka Kurdije, ki vodi raziskavo, je tako visoka podpora posledica zadržane drže opozicije.

Ker se v zadnjega pol leta ni nič posebnega zgodilo, ima vlada mirno vest in lahko mirno spi, pravi Kurdija. Po njegovem mnenju bo zato visoka podpora vladi trajala tudi še v prihodnje.

Nadpovprečno visoko podporo Janševa vlada uživa med podporniki vladnih
strank (SDS, SLS in NSi) ter vernimi, podpovprečno podporo pa ji izkazujejo anketiranci iz najmlajše starostne skupine, višje in visoko izobraženi,
študenti in dijaki, zaposleni v negospodarstvu, prebivalci večjih mest ter
podporniki opozicijskih strank.

Državnim institucijam se krepi ugled
Precej višja je bila tudi skupna ocena vlade kot celote, saj je dobila oceno 3,18 (januarja 3). V ocenjevanju učinkovitosti dela ostalih osrednjih državnih ustanov so višjo oceno marca prejeli tudi predsednik republike (februar 3,44, marec 3,57), državni zbor (februar 2,83, marec 2,98) in opozicija (februar 2,77, marec 2,84).

Med vladnimi ministrstvi so najvišjo oceno prejele zunanje, finančno, ministrstvo za šolstvo in šport ter za okolje in prostor. Najnižjo oceno so si prislužile ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, za kmetijstvo, za promet, za javno upravo in za kulturo.

SDS ohranja prednost
Če bi bile volitve to nedeljo, bi največjo stranko SDS volilo 30 odstotkov vprašanih (februarja 32), največja opozicijska stranka LDS na drugem mestu pa bi prejela 15 odstotkov glasov (februarja 14 odstotkov).

Na tretje mesto se je uvrstil ZLSD (7 odstotkov marca in februarja), sledijo
pa SNS (marca 5, februarja 4), NSi (marca 3, februarja 2), na repu pa sta SLS in DeSUS (obe marca 2, februarja odstotek)

Večina podpira odločitev EU-ja
Raziskava je pokazala tudi večinsko podporo odločitvi EU-ja o preložitvi začetka pristopnih pogajanj s Hrvaško (64 odstotkov za, 23 odstotkov proti) in kritičnost javnosti do posega koalicijskih sil v Iraku. Poseg v celoti podpira le le 26 odstotkov anketirancev, dve tretjini anketirancev pa v celoti ali delno ne
odobrava.

75 odstotkov vprašanih meni, da bi morala Slovenija 60. obletnico konca 2. svetovne vojne obeležiti s proslavo, 16 odstotkov temu nasprotuje, osem odstotkov pa je neopredeljenih. Podporo okoli 70 odstotkov sta prejela tudi vladna predloga po obeležitvi Maistrovega vojaškega zavarovanja severne meje in vrnitve Primorske v matično domovino.

Raziskavo Politbarometer je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede med 21. in 23. marcem, pri anketi pa je sodelovalo 912 vprašanih.