DZ je sklep o prenehanju Janševega poslanskega mandata v Uradnem listu objavil 17. oktobra in o tem obvestil Državno volilno komisijo, ki je Boža Predaliča, ki bi moral kot poslanec naslediti Janšo, že pozval, da prevzame poslanski mandat.

Predalič ima po prejemu pošte DVK-ja osem dni časa, da se odloči. DVK bo, ko bo dobil pisni Predaličev odgovor, da prevzema mandat, o tem obvestil DZ. Če Predalič ne bo prevzel mandata, pa bo DVK pisno pozval naslednjega kandidata.

Eden izmed razlogov za zavlačevanje Predaliča je tudi Janšev predlog ustavnemu sodišču za začasno odredbo, torej da se mu do odločitve dovoli opravljanje mandata.

Ustavno sodišče se na pritožbo še ni odzvalo. Janšev odvetnik Franci Matoz pa je izrazil pričakovanje, da bo ustavno sodišče o Janševi pritožbi odločilo v kratkem času in da bo pritrdilo začasni odredbi, da se Janši do vsebinske odločitve dovoli opravljanje mandata.

DVK bo iskanje nadomestnega poslanca nadaljeval
Na DVK pa se je medtem obrnil predstavnik liste SDS-a na parlamentarnih volitvah Drago Zadergal, ki meni, da ne bi smeli nadaljevati postopka iskanja nadomestnega poslanca. Prepričan je namreč, da DVK sploh nima odločitve DZ-ja o prenehanju Janševega mandata, saj so se poslanci s prenehanjem le seznanili, o njem pa niso glasovali.

Enake pomisleke sta imela dva člana volilne komisije, Miha Klun in Marko Kambič, a je večina članov komisije to zavrnila, saj menijo, da DVK nima pravice presojati zakonitosti sklepa DZ-ja, pač pa je njegova naloga le, da ugotovi, komu pripada mandat nadomestnega poslanca.

Razprava o noveli zakona o poslancih
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa je na seji razpravljal o noveli zakona o volitvah v DZ, ki ga je že marca lani v imenu 5.000 volivcev vložila Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in tudi o predlogu novele zakona o vladi, ki so ga vložili poslanci ZaAB-ja.

Zdus z novelo predlaga uvedbo kombiniranega volilnega sistema, po katerem ima vsak volivec dva glasova - s prvim voli neposredno svojega poslanca v volilnem okraju, z drugim pa se odloča, katere liste oziroma stranke (in kdo v imenu teh strank) ga bodo zastopale v državnem zboru.

Vlada predloga ne podpira, saj meni, da je mogoče cilj, ki ga s predlogom kombiniranega volilnega sistema zasleduje predlagatelj, doseči s proporcionalnim sistemom s preferenčnim glasovanjem.

ZaAB pa je predlagal novelo zakona o vladi, ki predvideva, da funkcije premierja, ministra ali državnega sekretarja ne more opravljati posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora. Novelo so v zakonodajni postopek vložili že pred volitvami, a se je postopek končal ob koncu prejšnjega sklica DZ-ja.