Spremembe zakona o javnem naročanju, ki jih je DZ sprejel februarja, so predlagali poslanci SMC-ja in SD-ja. Kot je takrat v imenu predlagateljev pojasnila Janja Sluga (SMC), se namreč v praksi pogosto ne upoštevajo leta 2016 uveljavljene določbe, po katerih lahko javni naročnik v postopek javnega naročanja vključi tudi različna socialna merila in torej edino merilo ni več najnižja cena.

Poslanci so tako v zakon namesto socialne klavzule zapisali razvezni pogoj, ki jasno določa, kdaj pogodba o javnem naročanju preneha veljati. To naročnik stori takrat, ko izve, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje izvajalca ali njegovega podizvajalca. Pogoj pa je, da je do poteka pogodbe še vsaj šest mesecev.

Prav tako naročnik pogodbo o oddaji javnega naročila razveljavi, če je pristojni državni organ pri izvajalcu ali njegovem podizvajalcu v času izvajanja pogodbe pravnomočno ugotovil najmanj dve kršitvi in zanju izrekel globo. Gre za kršitve v povezavi s plačilom za delo kot tudi v povezavi z delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb kljub obstoju elementov delovnega razmerja in v povezavi z zaposlovanjem na črno.

V novelo zakona so dodali tudi člen, po katerem velja posebna ureditev za primere naročanja v delovno intenzivnih storitvah, ki so se izkazale za najbolj problematične. Tu se po novem zahteva polletno preverjanje obveznih pogojev za izključitev izvajalca v vseh primerih javnih naročil, ki so sklenjena za veljavnost najmanj enega leta. Gre za 82 storitev s področij gradbeništva, strežbe, čiščenja, varovanja in cestnih prevozov.