Skoraj polovica vseh zdravstvenih zavodov je lani končala v rdečih številkah, čeprav so dobili za dobrih 5 odstotkov več denarja, so bili pa stroški višji za skoraj 8 odstotkov. Večji del izgube so pridelale bolnišnice, takih je bilo kar 15. Glavni razlogi za slabo poslovanje so nesledenje inflaciji pri cenah materialov ter stroški dela, navaja direktorica Združenja zdravstvenih zavodov, Tatjana Jevševar. "Predvsem pa zaradi nujnosti po dragih oblikah dela, zaradi kadrovskih težav. To pomeni, pri zaposlenih plačevanje nadur in uspešnosti za povečan obseg in pa najemanje zunanjih specialistov po podjemnih pogodbah in pogodbah o sodelovanju," je pojasnila.

Skrb vzbujajoči so tudi dolgovi do dobaviteljev, ti znašajo že 287 milijonov evrov in rastejo. Največ, 191 milijonov evrov, gre na račun ljubljanskega UKC-ja, ta je v težkem položaju zaradi investicij in nerealiziranega programa, visoke izgube so tudi v Celju – 29, in v Slovenj Gradcu – 18 milijonov evrov.

So pa tudi uspešne bolnišnice. "Z leti jim je uspelo sanirati izjemno težko finančno situacijo. Tukaj bi omenila bolnišnico Nova Gorica, bolnišnico Izola, glede Novega mesta pa – zagotovo odstopa tudi pri tej sanaciji. Čeprav je bilo njihovo izhodišče nekoliko boljše od omenjenih dveh," je pojasnila Jevševar.

Izstopa tudi ljubljanska psihiatrična bolnišnica s 15 milijoni evrov presežka. "Ocenjujemo, da je dobro vodena in upravljana in pa vsa leta s širitvijo svojih programov na različnih področjih ambiciozna institucija," je ocenila Jevševar.

Ključno razliko v uspešnosti zavodov Jevševar pripisuje tudi dobremu vodenju in upravljanju. Izgube so slaba popotnica za letos, uvajanje novega plačnega sistema bo namreč dodatni pritisk. Pričakujejo ukrepe ministrstva in zdravstvene blagajne.