Povzročil bi erozijo podpore strankam leve sredine.

Slovenski parlament se je prejšnji teden po odhodu treh poslancev SMC v opozicijo znašel v patpoložaju: večinske podpore nima niti vlada niti opozicija ne seže čez polovico poslanskih glasov, predvsem pa predstavlja trenutni položaj oviro vladi za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Vendar se poslancem, tudi nekaterim opozicijskim, ki pretežno podpirajo vlado, ne mudi na predčasne volitve. Teh zato verjetno še ne bo kmalu in stranke imajo še nekaj časa za pripravo strategij. O političnih razmerjih in javnomnenjskem utripu smo v tokratni epizodi podkasta Umetnost možnega govorili z raziskovalko javnega mnenja Janjo Božič Marolt, direktorico Mediane.

Pravi, da jo kličejo tako z leve kot z desne – prvi ne morejo verjeti, da je SDS še vedno prepričljivo na prvem mestu med strankami, drugi pa, da levi sredini podpora nezadržno raste. Oboje je točno.

SDS bi na volitvah dobil okoli 30 odstotkov glasov

Na podlagi svojih mesečnih in tudi celoletne raziskave Mediana TGI opažajo, da se je, ne glede na premoč vladajočega SDS-a, tehtnica javnega mnenja v Sloveniji nagnila proti levi. "SDS bi zmagal s 30 odstotki, vendar bi opozicijske stranke, ki so se za potrebe konstruktivne nezaupnice povezovale v Koalicijo ustavnega loka, dobile večino," pravi sogovornica. Med tistimi, ki bi odšli na volišča, bi jih 58 odstotkov glasovalo za stranke leve sredine, 42 odstotkov pa za desnosredinske oziroma stranke vladne koalicije. "K temu bi največ pripomogel rezultat SD-ja – blizu 20 odstotkov. Sledita zelo blizu skupaj s približno 13 odstotki LMŠ in Levica ter s približno petimi odstotki SAB," navede podatke Mediane Janja Božič Marolt in poudari, da gre za odgovore na vprašanje, kako bi glasovali, če bi bile volitve danes.

Čeferin bi premešal karte na levi

To je torej trenutni javnomnenjski utrip, ki ne upošteva tudi drugih okoliščin, ki bi krojile volilno razpoloženje, denimo minimalne stopnje zadovoljstva z vladnimi protikoronskimi ukrepi in morebiti ugodnejšega razvoja epidemije. Pa tudi ne nastajajočih novih strank ali pa pojava novih imen. "Bilo je več špekulacij na tem področju. So potencialna nova imena, ki ne bi presegla odstotka ali dveh, in so ljudje, ki bi presegli 30 odstotkov," pravi Janja Božič Marolt. Tako ime je seveda predsednik UEFE Aleksander Čeferin, ki je špekulacije o vstopu v politiko že večkrat zavrnil. "To je zanimiv fenomen, ker ga ljudje ne poznajo iz politike, ampak v zadnjem času predvsem iz športa. V medijih je bil prisoten s svojimi uspehi, ugledom, mednarodno pojavnostjo. In to je tisto, kar daje in vliva ljudem upanje, da bi lahko bil prava oseba." Bi pa pojav močnega novega obraza kot alternative aktualni oblasti povzročil erozijo podpore le strankam leve sredine. "V tem primeru ne bi šlo za tekmovanje leve sredine proti Janezu Janši in SDS-a, ampak bi to pomenilo tekmo na levi sredini. Glede na vedno jasnejša pozicioniranja levosredinskih strank bi s pojavom takšne močne osebnosti posledice občutili vsi na levi sredini," dodaja sogovornica.

Nizka podpora in vse manjše zaupanje v vlado

Ta hip je čutiti veliko nezadovoljstvo z delom vlade, še na podlagi raziskav Mediane navaja Božič Marolt, "a upam si trditi, da ni recepta, ki bi kateri koli vladi zagotavljal prehod krize brez prask". Vlado podpira 31 odstotkov vprašanih, kar je izjemno nizko, zlasti glede na to, da je imela Janševa vladna ekipa ob nastopu več kot 60-odstotno podporo. "Zaupanje v delo vlade je blizu tako nizkega, kot je bilo pogosto pred volitvami. Problem, ki je neminovno povezan z ocenjevanjem vlade in dela politike, je epidemija. Politika je predolgo na preveč neprijazen način komunicirala soočanje s covidno krizo."

In kaj ljudje odgovarjajo na vprašanje, kako verjamejo v uspešnost spopadanja vlade s krizo? "Ne verjamejo več, ker se iz dneva v dan spreminjajo navodila, ki so zaradi tega nejasna. Od tod tudi še tretjina skeptikov glede cepljenja, kar je zelo veliko."