Bila je povsod tam, kjer je menila, da je to potrebno, in uspešnejša od naše, je dejal. Zaostanek slovenske diplomacije je treba po njegovem mnenju nujno nadomestiti in v to dejavnost usmeriti vse, kar je za uspeh potrebno. "Čas je, da se naša diplomacija izkaže kot boljša, učinkovitejša," je opozoril.

Kunič: Vplivnim ljudem je treba predstaviti slovenske poglede in razlage
Nekdanji veleposlanik meni, da samo dobra pravna argumentacija in nato čakanje na za Slovenijo ugodno rešitev arbitražnega sporazuma niti približno ne zadoščata. Morebitne arbitre bodo na spisek dali ljudje, in v diplomaciji je dobro znano, da se na vse ljudi da vplivati, je dejal Kunič. Slovenska diplomacija se mora po njegovem mnenju še posebej angažirati in začeti ustvarjati ustrezna stališča pri ustreznih ljudeh. "To ni naloga zgolj treh ali štirih vodilnih slovenskih politikov, ampak celotnega diplomatskega aparata, ki mora delovati enotno, aktivno in zavzeto. V ta namen so sprejemi, večerje, druga srečanja. Pred vsakim srečanjem si mora vsak diplomat zadati cilj, kaj bo rekel in komu bo rekel. O tem mora poročati, še posebej o reakcijah in pogledih sogovornika."

Uradnikom, ki bodo sestavljali spisek arbitrov, je treba predlagati Sloveniji ustrezna imena, vsem sogovornikom pa je treba neprenehno dopovedovati, kako Slovenija gleda na ključne točke sporazuma. Tako je treba vsem razložiti, kako Slovenija razume besedo junction, torej kot neposreden stik, združitev Slovenije z odprtim morjem. Poleg tega je treba vsem razložiti zgodovinska dejstva brez olepšavanja in brez pripisovanja krivde in podati realno in celovito sliko.

Onemogočenje ratifikacije sporazuma bi imelo za Slovenijo izjemno negativne posledice
Nekdanji veleposlanik je v članku, ki ga je posredoval Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, zapisal, da bi imelo onemogočenje ratifikacije za Slovenijo izjemno negativne posledice. Če ratifikacije ne bo, bi namreč mnogi lahko to razumeli, kot da se država obnaša, kot da sporazuma nikoli ni bilo, torej da Slovenija lahko ponovno zavre vstopanje Hrvaške v EU. Meni, da bi morali ustvarjalci sporazuma temeljito preučiti strokovno analizo osimskih pogajanj, ki govori o tem, kako je v tistem času italijanska opozicija delovala glasno in zelo aktivno, a do tako globokega razkola med pozicijo in opozicijo ni prišlo. "Proces je bil speljan tako, da sklenitev Osimskega sporazuma ni bila zasluga ene opcije, temveč dosežek Italije, v prid nadstrankarskih nacionalnih interesov."