Po skoraj treh mesecih je osvetljava na slovenskih avtocestah in hitrih cestah od sredine januarja znova v celoti vklopljena. Dars je v okviru varčevanja z energijo osvetljavo med 27. oktobrom lani in 18. januarjem letos izklopil tam, kjer je to zakonsko mogoče – na priključkih na avtoceste in hitre ceste ter na odprti trasi avtoceste. Agencija za varnost prometa (AVP) in več drugih zavodov, med drugim AMZS in zavod za prometno varnost, so upravitelja avtocest na začetku leta pozvali, naj ukrep prekliče, kot poglavitni razlog so navajali zmanjšano varnost v prometu. Kot so pojasnjevali na AMZS-ju, se je v zadnjih treh mesecih nanje obrnilo tudi več voznikov, ki so zaradi neosvetljenosti zgrešili ali skoraj zgrešili izvoz z avtoceste oziroma ga zaznali prepozno.

Medtem ko so v agencijah, povezanih s prometom in varnostjo na cestah, ponovno osvetlitev pozdravili, so se oglasili tudi v neprofitni nevladni organizaciji Temno nebo Slovenije, ki se dolga leta zavzema za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja, h kateremu velik delež prispeva ravno razsvetljava cestišč. Kot opozarja član društva Andrej Mohar, strokovnih analiz in člankov ter posledično jasnih dokazov, da osvetlitev povečuje prometno varnost na avtocestah, namreč ni.

"Okoljevarstveniki si za zmanjšanje osvetlitve na avtocestah prizadevamo 15 let, ker večina Evropa tega nima. Sprašujemo se, zakaj je pri nas tako. Naše psihofizične sposobnosti so enake kot pri drugih narodih. Domači dobavitelji, tako cestne opreme kot svetilk, nas želijo prepričati, da imajo Nemci višjo kulturo, mi smo pa pač nesposobni in za nas je potrebna dodatna razsvetljava, ki je Nemci, Avstrijci, Čehi, Slovaki, Madžari nimajo," opozarja okoljevarstvenik. Ob tem poudarja, da je bila cestna razsvetljava izumljena za večjo varnost pešcev. "Kjer pešcev ni, denimo na avtocestah, cestišča nima smisla dodatno osvetljevati," meni Mohar.

V društvu opozarjajo, da sta ponoči bolj kot tema nevarna alkohol in utrujenost

Ne le da osvetljevanje avtocest ne pripomore k varnosti v prometu – Mohar je prepričan, da lahko razsvetljava predstavlja celo večje tveganje za nastanek nesreč. "Sem živi pričevalec, da so osvetljene avtoceste smrtno nevarne, da je osvetlitev avtocestnih izvozov škodljiva," poudarja Mohar, ki meni, da je bila ravno osvetlitev avtoceste vzrok za nesrečo, ki jo je pred 15 leti doživel na Hrvaškem. "Na izvozu Križ pred Zagrebom je približno kilometer močno osvetljene avtoceste in moje oči so zaradi pretirane svetlobe izgubile prilagoditev na temo. Takoj po koncu osvetljenega dela avtoceste se je pred menoj pojavila ponjava črnega kamiona, luči je imel povsem zamazane, in z desnim delom avtomobila sem trčil v njegov zadnji rob. Če bi bil ta odsek ceste v temi, bi luči tovornjaka videl na razdalji vsaj 500 metrov in se nesreča ne bi zgodila," je prepričan.

Da bi pridobili bolj nedvoumne odgovore, kako osvetlitev cestišč vpliva na varnost v prometu, so v društvu analizirali več kot 200 tisoč nesreč, ki so dostopne na spletni strani policije. Kot poudarja Mohar, so ugotovili predvsem, da je v nočnem času večja težava kot tema alkohol. "Če ponoči umrete v prometu, je po naših ugotovitvah v 70 odstotkih primerov v nesreči prisoten alkohol," je pojasnil. Ob tem opozarja, da je v številnih nesrečah, ki se zgodijo v nočnem času, vzrok zanje utrujenost. Po njegovem trdnem prepričanju se temi pripisuje veliko večja vloga pri nesrečah, v resnici pa na nesreče, ki se zgodijo v nočnem času, vplivajo drugi dejavniki. Natančno predstavitev izsledkov analize prometnih nesreč bodo sicer po napovedih Moharja predstavili na novinarski konferenci, ki jo bodo sklicali v prihodnjih mesecih.

Policija natančnih podatkov nima

Za dodatna pojasnila glede povezave med osvetlitvijo in varnostjo v prometu smo se obrnili tudi na policijo, Dars in agencijo za varnost v prometu. Izkazalo se je, da navedbe o pomanjkljivih podatkih, o čemer opozarja društvo Temno nebo Slovenije, držijo. Na policiji statističnih podatkov o prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi ugasnjene razsvetljave, namreč nimajo. Ocenjujejo sicer, da je lahko pri nekaterih voznikih naveden ukrep povečal tveganje za nastanek prometnih nesreč. Ob tem so spomnili na smrtno prometno nesrečo na primorski avtocesti, ki se je zgodila, ko je moški, ki je nedovoljeno prestopil državno mejo, prečkal cestišče na območju, kjer je bila v času Darsovega ukrepa razsvetljava ugasnjena.

Podatke o prometnih nesrečah in posledicah imajo sicer na policiji razdeljene po urnih intervalih. V urnem intervalu od 18.00 do 7.00, ki ga policija opredeljuje kot nočni čas, se je v obdobju med 27. oktobrom 2022 in 18. januarjem letos na avtocestah zgodilo 164 prometnih nesreč, dva človeka pa sta umrla. Na hitrih cestah se je medtem zgodilo 23 prometnih nesreč, v katerih ni bilo smrtnih žrtev. V enakem obdobju leto pred tem se je na avtocestah zgodilo 153 nesreč, od tega ena smrtna, na hitrih cestah pa 19 nesreč brez smrtnih žrtev. Ko je bila razsvetljava izklopljena, je bilo torej nesreč nekaj več, a pri tem policijska statistika ne razkriva, ali so se nesreče zgodile na odsekih, kjer je bilo cestišče v temi.

Po ugotovitvah Darsa izklop ni bil vzrok za nobeno nesrečo

"Po naših ugotovitvah nobene nesreče ni mogoče neposredno pripisati pomanjkljivi osvetlitvi cestišča," so ob tem pojasnili na Darsu. "V zvezi z začasno ugasnitvijo cestne razsvetljave poudarjamo, da ukrepa nismo sprejeli na račun prometne varnosti. Ta je bila zagotovljena, razmere pa smo vseskozi spremljali vse od uveljavitve ukrepa konec oktobra lani. Ukrep zatemnjevanja je veljal predvsem za območja priključkov na avtoceste in hitre ceste, medtem ko velika večina samih avtocest in hitrih cest že pred uveljavitvijo ukrepa ni bila osvetljena," so še sporočili z Darsa.

Upravitelj avtocest in hitrih cest sicer poudarja, da poteka posodobitev osvetljave, ki bo pripomogla k znižanju porabe električne energije. Približno 80 odstotkov obstoječe razsvetljave je že zamenjane z LED-svetilkami, letos pa je v načrtu zamenjava še preostalih luči, so sporočili.

Na AVP-ju prepričani, da je ustrezna osvetljenost pomembna

Medtem na AVP-ju ocenjujejo, da se tveganja za nastanek prometnih nesreč ob ugasnjeni razsvetljavi lahko pojavijo na priključkih ali razcepih. "Zato je ustrezna osvetljenost, ki pripomore k optičnemu vodenju, pomembna," so prepričani. Po njihovih podatkih se je v nočnem času med trajanjem Darsovega ukrepa zgodilo 211 prometnih nesreč, kar je 47 odstotkov vseh nesreč v tem obdobju. V istem času leto pred tem, ko ukrep začasnega izklopa ni bil v veljavi, pa se je zgodilo 184 nesreč oziroma 43 odstotkov vseh nesreč. Tudi pri teh podatkih informacije o tem, ali se je nesreča zgodila na območju, kjer je bila osvetljava izklopljena, ni.

Agencija za varnost prometa sicer poudarja, da je smiselno, da se ukrepi, ki imajo lahko vpliv na stanje prometne varnosti, predhodno analizira in odločitve sprejme na podlagi strokovnih argumentov. "Varčevanje na račun prometne varnosti ima lahko usodne posledice, kar so poudarili tudi deležniki prometne varnosti na sestanku 10. januarja 2023, ko so podali strokovna mnenja in zavzeli stališče, naj zaradi zagotavljanja prometne varnosti Dars takoj vzpostavi tako stanje osvetljenosti, kot je bilo pred uvedbo ukrepa ugašanja razsvetljave," so zapisali.