Potekajo postopki, s katerimi bo politika preklicala referendum o drugem bloku krške jedrske elektrarne. Novonastalo situacijo sta v Odmevih komentirala raziskovalec na področju reaktorske fizike na Institutu Jožef Stefan, pa tudi asistent na fakulteti za matematiko in fiziko ter predsednik Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije – Jan Malec; in okoljevarstvenik, politik in nekdanji profesor geografije Dušan Plut. Spraševala je Rosvita Pesek.
Pred 14 dnevi je bila objavljena knjiga Jedrska energija – ne, hvala!. Referenduma zdaj ne bo. Zahtevali ste premik referenduma za šest ali vsaj 12 mesecev. Ste zdaj zadovoljni?
Plut: Zadovoljen sem s premikom referenduma. Absolutno pa nisem zadovoljen s procesom pred sprejetjem referenduma in razglasitvijo datuma. Iz preprostega razloga, ker sodim, da je to prava politična polomija. Prvič, napačno, manipulativno referendumsko vprašanje, ki povezuje organsko zagotavljanje stabilne oskrbe in JEK-a, kot da drugih alternativ ni. Drugič, javna razprava je bila izrazito asimetrična. Vodila je v smer projedrske Slovenije. Tretjič, čas za referendum je bil izjemno kratek za najpomembnejši poosamosvojitveni investicijski projekt. Sodim, da bi se morala politika opravičiti državljankam in državljanom Slovenije, ker smo hkrati v Tarči jasno videli, da so potekali prikriti dogovori, ki so celo negirali samo zakonodajo.
Kako vi gledate na posvetovalni referendum, njegov umik, vso to politično zgodbo kot državljan mlajše generacije, kot volivec in tudi verjetno kot navdušenec nad jedrsko energijo?
Malec: Tako kot doktor Plut sem bil tudi jaz razočaran nad predreferendumskim dogajanjem. Opazil sem namreč, da se je zadnje čase javna debata iz strokovnih vprašanj premaknila na politične afere. Mi bi se morali pogovarjati o tem, kakšni scenariji so mogoči za Slovenijo, kako bomo dobili elektriko, kakšna oskrba bo, namesto tega pa smo poslušali o spletkah in o politiki, ki je po mojem mnenju manj pomembna kot oskrba z energijo. Slovenija jedrsko energijo potrebuje. Mi smo računali, da če se hočemo razogljičiti, ne samo elektrike, tudi transport, industrijo, ogrevanje, bi po tem, ko ne bomo več imeli NEK-a in Teša 6, potrebovali tri take elektrarne, kot je Jedrska elektrarna Krško. Sonce in veter še nikjer na svetu nista dosegla razogljičenja države, tako da potrebujemo jedrsko energijo. To je strokovno vprašanje. Sam referendum je politični aparat. Kako vlada pride do te odločitve, je pa stvar politike, ampak vsekakor se moramo pogovarjati o vsebini.
Slišali ste gospoda Malca: politika je tu zato, da nam postavlja alternative. Mi teh alternativ nismo slišali. Slišali smo o nekem špetiru, da je nekaj bilo, pa ni prišlo v javnost. Gospod je jasno povedal: potrebujemo jedrsko energijo. Kakšen je vaš izračun, kakšna bi bila pa vaša alternativa?
Plut: Glede alternative bi moral povedati to, da je na svetu približno 200 držav. Od teh 200 držav jih 33 proizvaja električno energijo v jedrskih elektrarnah, več kot 160 pa brez jedrskih elektrarn. Te države, med katerimi so zelo ugledne, kot so Švica, Avstrija, Nemčija, Danska, pa še bi jih lahko naprej naštevali, kažejo na to, da je mogoče stabilno oskrbo z energijo doseči tudi z rabo obnovljivih virov, razvojem hranilnikov energije, s proizvodnjo zelenega vodika in ne nazadnje predvsem s tem, da na prvo mesto postavimo maksimalno varčevanje z energijo, zmanjševanje skupne porabe energije. Seveda mi je jasno, da se bosta proizvodnja in poraba električne energije povečali, vendar bi moralo biti to povečanje minimalno. Ne pa da že razmišljamo, da bo Slovenija podvojila porabo električne energije.
Postavimo se v potrebe sodobnega človeka. Ali je sodoben, moderen človek še pripravljen razmišljati o zmanjševanju energetske porabe, ob vseh električnih avtomobilih, baterijah, ki tudi nimajo samo pozitivnih lastnosti, ob vprašanju, kako to razgraditi? Ali je to realna opcija?
Malec: Se pravi, cilj je celotno zmanjšanje porabe energije. En del lahko dosežemo tako, da stvari elektrificiramo. Za to je dobra jedrska energija, ker proizvaja brezogljično energijo, ker je uporaba elektrike učinkovitejša od uporabe fosilnih virov, recimo v avtomobilih, ki se jih tako ali tako hočemo znebiti. Če pa kdo misli, da bomo porabo energije zmanjšali tako, da industrijo selimo v druge države, kot to počne Nemčija, delno Slovenija, ki zapira težko industrijo, se je treba zavedati, da to ne doseže ničesar pozitivnega za planet, ker izpusti ogljikovega dioksida ne poznajo meja.
Kakšen je vaš odgovor na to?
Plut: Glede razogljičenja jedrske energije bi rad povedal samo to, da če bomo gradili Jedrsko elektrarno Krško, bo zgrajena šele leta 2040 – v najboljšem primeru. Po evropskih direktivah pa mora Slovenija do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov. A kako bo nova jedrska elektrarna prispevala k razogljičenju, če razogljičenje potrebujemo zdaj? Ponavljam se, poraba električne energije se bo povečala, vendar bi morali na primer z izolacijo zgradb zmanjšati energijo, ki jo potrebujemo za ogrevanje ljudi tudi s pomočjo električne energije. Ne pa da samo razmišljamo o tem, kako bomo porabo povečali. Zavedam se, da se bo poraba povečala. Poudarjam še, da je za krajše obdobje bistveno bolj poceni zgraditi plinske elektrarne. Obratovale bi lahko do leta 2035, 2040, kar bi pomenilo, da bi v kritičnem zimskem obdobju uporabljali zemeljski plin.
Če bi vi držali škarje in platno v rokah oziroma če bi odločali vi: kako bi morala zdaj Slovenija nadaljevati?
Malec: Slovenija potrebuje celoten energetski načrt od zgoraj navzdol. Taki ukrepi, kot so izolacija stavb in tako naprej, lahko pomagajo. Ampak mi moramo vedeti, da ko zapremo NEK in Teš 6, nam bo ostalo zelo malo elektrike in to elektriko bo treba nadomestiti. Do 2040 bo mogoče res trajalo nekaj časa, da zgradimo jedrsko elektrarno, ampak ta alternativa, recimo proizvodnja vodika, sploh še ne obstaja. Profesor Plut je že povedal, da je alternativa zemeljski plin – in tukaj pridemo v resnici do središča problema. Na tem referendumu oziroma v energijski prihodnosti se ne odločamo o jedrski energiji ali obnovljivih virih. Odločamo se o jedrski energiji plus obnovljivi viri, ali pa o zemeljskem plinu plus obnovljivi viri.
To so za vas alternative, ki bi jih recimo predstavili volivcem?
Malec: To so alternative, ki jih bomo predstavili volivcem. Ene študije so bile že narejene. Vemo, da je Eles letos poleti naredil študijo, ki jo je naročila vlada. Predstavil je deset različnih scenarijev. Rezultat te študije je bil – po do zdaj objavljenih podatkih –, da je opcija, ki ima jedrsko energijo, več kot dvakrat cenejša kot opcija s 100-odstotno obnovljivimi viri. Ta študija je prišla prepozno za referendum, tako za nasprotnike, ki je ne morejo pregledati, kot za tiste, ki jo podpirajo. A to so tiste ključne informacije, ki bi jih ministrstvo moralo dati ven, da se volivci lahko odločajo.
Plut: Ključno je, da bo razprava konstruktivna, strokovna, z argumenti. In pa, da bosta enakopravno predstavljena oba scenarija, kar smo zdaj pogrešali. Študija že obstaja, od profesorja Gubine z elektrofakultete, o tem, da je z velikimi spremembami mogoče zagotoviti trajno oskrbo Slovenije z obnovljivimi viri energije. Nacionalni energetski podnebni načrt ima dva ključna scenarija. En scenarij ima obnovljive vire energije in še določene zadeve, ki so potrebne. Izračuni kažejo, da med tema dvema alternativama ni ključnih, pomembnih ekonomskih oziroma finančnih razlik. Kot vidite, stroka ni poenotena in s tem ni nič narobe. Samo, prosim, predstaviti je treba oba scenarija enakovredno, da se bodo državljani lahko informativno dobro podkrepljeni odločali, recimo leta 2027, kakšna bo energetska prihodnost Slovenije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje