Direktor Elesa Aleksander Mervar je na predstavitvi svoje analize, ki jo je na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo poslal konec avgusta, dopolnil pa konec oktobra, dejal, da z dokumentom ni želel vzplamteti politične debate. Po njegovih besedah je tudi "zelo nekorektno, da se govori, da je minister Bojan Kumer ni želel objaviti". Pretekli teden je namreč Piratska stranka na KPK podala prijavo zoper ministra zaradi neobjave Mervarjeve študije, v kateri so razdelani različni energetski scenariji. Prav predstavitev alternativ pa naj bi bila po mnenju Piratov, ki so sicer zagovorniki jedrske energije in projekta JEK 2, ključna za razpravo pred referendumom, ki je bil nato odpovedan.

Mervar se je odzval tudi na očitke, da je bila njegova analiza z dodatkom, ki ga je pripravil v oktobru, izkrivljena. Poudaril je, da študija ni bila spremenjena, temveč dopolnjena, predvsem pa je posvečena tehničnim vidikom mogočih scenarijev energetske prihodnosti, čeprav se v javnosti poudarjajo predvsem njihove finančne ocene. Pri čemer je Mervar sam poudaril, da so njegove ocene ekonomike posameznih scenarijev potrebne dodatnih analiz. "Cilj priprave študije je bil pripraviti podlago za kar najboljšo strategijo slovenske energetike v prihodnosti," dodaja Mervar.

Zaradi različnih interpretacij Mervarjeve študije spomnimo, da je tako iz osnovnega dokumenta kot iz dodatka razvidno, da je najcenejši scenarij, če so upoštevani tudi stroški delovanja in vzdrževanja, tisti brez podaljšanja NEK-a in izgradnje JEK-a 2. Sledi mu scenarij z NEK-om do leta 2063 z obnovljivimi viri in določenimi ogljičnimi viri, tretji pa je scenarij z NEK-om do leta 2063 in JEK-om 2. Vendar Mervar ob tem opozarja: "Ni scenarija, ki nas brezskrbno pelje v prihodnost."

Resneje bi se morali pogovarjati o SMR-jih

Kljub temu je pripravil povzetek ključnih ukrepov, ki bi jih po njegovem mnenju čim prej morali sprejeti, da bi bili kar najbolje pripravljeni na različne mogoče elektroenergetske scenarije in tehnološke inovacije, katerih razvoj danes še ni povsem gotov. Mervar, ki ne nasprotuje jedrski energiji, med drugim predlaga, da se nemudoma, že letos, ustanovi delovna skupina na ravni vlade za male modularne jedrske reaktorje (SMR). Do leta 2028 pa bi se po njegovem mnenju morali odločiti o podaljšanju obratovanja NEK-a do leta 2063, o izgradnji JEK-a 2 ali morebitnih SMR-jih. Mervar je bil tudi nekoliko kritičen do tega, da se v Sloveniji ne pogovarjamo resneje o možnostih umeščanja SMR-jev, kjer je v prihodnje pričakovati tehnološki preboj.

Zanesljiv elektroenergetski sistem bo dražji

Mervar je pojasnil, da scenarij iz študije, ki predvideva intenzivno rabo OVE-ja, vključuje tudi črpalne hidroelektrarne, baterijske hranilnike, kogeneracije smeti in – če ni mogoče uvažati elektrike po ugodnih cenah – zagon plinskih elektrarn.

"Izvršna veja oblasti se bo morala odločiti, ali bo podprla gradnjo strateških rezervnih kapacitet plinskih elektrarn, ki bodo praviloma mirovale, če bodo cene na enotnem evropskem trgu z elektriko ugodne. Obratovale pa bodo v primeru kriznih stanj," je dejal Mervar. "Bolj kot želimo imeti zanesljiv elektroenergetski sistem, dražje bo. Dodatnih rezervnih plinskih kapacitet ne potrebujemo. A kaj če se res zgodijo krajši ekstremni vremenski dogodki? Močno sneženje, dva tedna megle, v kateri ne bodo delovale sončne elektrarne, brezvetrje, visoke temperature ipd. Zato jih potrebujemo, ker sistema zgolj z obnovljivimi viri ne moremo uravnotežiti," je pojasnil Mervar.

Pri čemer je med predstavitvijo svoje analize dejal, da bi za pokrivanje pomanjkanj proizvodnje elektrike iz nestabilnih obnovljivih virov potrebovali manj rezervnih plinskih kapacitet kot v primeru, da bi gradili JEK 2. Ob morebitni izgradnji JEK-a 2, bi namreč morali zagotoviti tudi rezervne kapacitete, ki zagotavljajo zanesljivost in stabilnost omrežja v času remontov ali drugih izpadov obratovanja jedrske elektrarne.

"Skandinavske države imajo neizmeren vodni potencial in poceni plin. Pri nas pa, če odmislimo sonce in veter, kaj imamo? Mure ne moremo uporabiti, ostanejo tri hidroelektrarne na srednji Savi, na Dravi je izkoriščen hidropotencial, Soča je v Naturi 2000. Svojega premoga nimamo več, nimamo plina, zato razmišljamo o jedrski. A potrebujemo več podatkov," meni Mervar in dodaja: "Vsaka država mora glede na svoje specifike najugodnejši scenarij. Kopiranje drugih ne zagotavlja uspešnosti." Po zaprtju TEŠ-a bomo nekaj časa neizogibno odvisni od uvoza elektrike. Tudi če bi gradili JEK 2, ta po njegovih ocenah ne bi bil izgrajen prej kot v letih 2042, 2043. V vmesnem času bi morali preudarno uvajati obnovljive vire in elektrarne na plin. Glede jedrskih kapacitet pa je Mervar sklenil: "Počakajmo, bomo videli."