Letos praznik dela, 1. maj, mineva v drugačnih okoliščinah, pa kljub temu ne izgublja pomena, je v osrednjem nagovoru v predsedniški palači v Ljubljani ob predsedniku republike Borutu Pahorju poudarila Jerkičeva.

Pred 130 leti so se v Sloveniji prvič zbrali ljudje in organizirano zahtevali, da se skrajša delovni čas in se izboljšajo delovni pogoji. Tvegali so, da jih bodo preganjali oblastniki, policisti in vojska, kar se sicer ni zgodilo, je spomnila Jerkičeva.

V ZSSS-ju so želeli letošnji 1. maj proslavljati nekoliko drugače kot v preteklih letih. "Želeli smo narediti drugačen praznik, nekoliko obrniti navade, nekoliko zmanjšati pomen, ki je bil bolj v druženju kot v razumevanju 1. maja. Želeli smo se vračati h koreninam," je pojasnila Jerkičeva. A da bo 1. maj tako zelo drugačen, si niso predstavljali. "Virus nas je resnično vrnil h koreninam," je dejala.

Jerkičeva je navedla številne pravice, pridobljene v zadnjih 130 letih – denimo, 40-urni delovnik, volilna pravica žensk, uvedba pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. "Uspeli smo priti do točke, ko je pretežni večini prebivalstva zagotovljena varna zaposlitev, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje ter pokojnina. Težko pa smo zadovoljni, zato teh 130 let predstavlja le osnovo za vse, kar nas v prihodnje še čaka," je poudarila.

Novi koronavirus je izpostavil različne oblike zaposlitve v Sloveniji, ki "niso vse varne", je spomnila Jerkičeva. "Imamo 1,2 milijona ljudi, ki potrebuje državno pomoč, kar pove, da sistem ni pravičen. Vsi iščemo zavetje države, ko se kaj zalomi, ko je treba državo financirati, plačevati prispevke in davke, pa nismo tako enaki," je opozorila in spomnila, da so delodajalci še januarja v razpravi o minimalni plači državi očitali intervencionizem in zahtevali, naj gospodarstvo pusti pri miru.

"V zadnjem mesecu nisem slišala, naj država pusti gospodarstvo pri miru, prav nasprotno – ves čas poslušamo: država naj, država ni, država bo, od države hočemo," je dejala predsednica ZSSS-ja.

Virus je po njenih ocenah izpostavil tudi pomen javnih storitev. "V naslednjih petih ali desetih letih ne želim nikoli več slišati, da je treba zdravstvo ali šolstvo privatizirati. Samo od javnih storitev je v tem trenutku odvisno naše zdravje, počutje, to je področje, kamor bo treba vlagati veliko denarja," je opomnila.

Novi koronavirus je pokazal tudi, kako hitro je mogoče skrajšati delovni čas, urediti delo od doma. Opozarja nas, da bo treba spregovoriti tudi o pravici do odklopa, ko delodajalcu delavec ne bo ves čas na voljo.

Pahor: Pomen socialnega dialoga

Pahor se je z Jerkičevo strinjal, da nas je novi koronavirus spomnil, kako pomembna je država. "Ni tu samo zato, da ima vojsko ali policijo. Je tudi socialna država, pravna država. Vsi ti temelji so pomembni, da ohranimo elemente pravičnosti, občutke enakosti, kar je pomembno za legitimnost neke skupnosti in da lahko ta skupnost ukrepa in rešuje probleme," je dejal predsednik.

Poudaril je pomen socialnega dialoga, zlasti v času novega koronavirusa. "Socialni dialog je mučen, je zahteven, mestoma nemogoč, pa vendar se socialni partnerji vedno znova vračajo k njemu, ker v urejeni demokratično državi s socialno-tržnim gospodarstvom brez njega ni mogoče dosegati konsenza o temeljnih usmeritvah države na trgu dela in na trgu kapitala," je navedel predsednik.

Partnerje v socialnem dialogu je Pahor pozval, da naj z največjo mogočo strpnostjo skušajo najti tako kratkoročne praktične rešitve kot tudi strateške usmeritve za to, da bo Slovenija ostala konkurenčna in solidarna tudi v času po krizi.

Predsednik pa je poudaril še vprašanje družbene neenakosti. "Občutek nepravičnosti je lahko velik vir nevarnosti in nestabilnosti. Zato je treba storiti vse za to, da omogočimo približno enake pogoje vsem, da razvijejo vse svoje talente in si omogočijo dostojno življenje," je poudaril. Slovenija mora zagotoviti, da največji del prihajajoče krize ne bo padel na ramena najšibkejših. "S tem bomo dobili velikanski moralni kapital za iskanje strateških rešitev za obdobje po krizi," je prepričan Pahor.

Janša: Svet, ne bo več svet, ki smo ga poznali včeraj

Vlada dela vse, da bodo posledice krize zaradi novega koronavirusa čim manjše. V teh razmerah zagotavljajo pogoje, da bodo vsa tista podjetja, ki imajo trg, lahko najprej proizvajala ter ohranjala in ustvarjala delovna mesta, pa je v izjavi ob prazniku dela poudaril premier Janez Janša. Prav tako pomagajo tudi vsem, ki so zaradi epidemije ostali brez dela.

Novi koronavirus je v veliki meri ustavil svet. Zelo se je upočasnila skoraj vsa svetovna gospodarska dejavnost. Zaostrujejo se tudi razmere na trgu dela in v tem trenutku ni države na svetu, ki ne bi iskala odgovorov na vprašanja, kako naprej, je v izjavi ob mednarodnem prazniku dela zapisal Janša.

Po omejitvi epidemije so zdaj napori vlade usmerjeni predvsem v obvladovanje posledic, ki jih ima novi koronavirus na gospodarstvo in življenje na splošno. "Vlada se zaveda težav, v katerih so se znašla podjetja in zaposleni. Skrbi nas drastičen upad proizvodnje, izgubljanje trgov, veliko znižanje bruto domačega proizvoda in naraščanje števila izgubljenih delovnih mest," je pojasnil predsednik vlade.

Ob tem je poudaril, da delajo vse, da bodo posledice krize zaradi novega koronavirusa čim manjše. "V teh težkih razmerah, ki niso primerljive z ničimer doslej, zagotavljamo pogoje, da bodo vsa tista podjetja, ki imajo trg, lahko naprej proizvajala ter ohranjala in ustvarjala delovna mesta. Pomagamo zaposlenim v podjetjih, katerih obstoj je pod vprašajem, in vsem, ki so zaradi epidemije ostali brez dela," je zapisal premier.

Vlada je v dveh svežnjih sprejela protikoronske ukrepe v skupni vrednosti šest milijard evrov, ki so namenjeni ohranjanju delovnih mest in vitalnih zmožnosti družbe na splošno. Pri tem po Janševih zagotovilih niso pozabili na družine z več otroki, starejše in druge najranljivejše skupine.

Premier je sicer opozoril, da brez korenitih sprememb v našem razmišljanju in odzivanju na izzive časa ne bo šlo ter da bodo v boju s posledicami epidemije najuspešnejše tiste države, ki bodo znale razmišljati zunaj do zdaj znanih načinov in okvirov. "V tem smislu nas čaka prevetritev in posodobitev naših davčnih in socialnih sistemov, vključno s preučitvijo koncepta univerzalnega temeljnega dohodka," je napovedal.

Janša je posvaril, da svet po tem, ko bomo premagali novi koronavirus, ne bo več svet, ki smo ga poznali včeraj. "Vse, kar se že in se bo v prihodnjih mesecih dogajalo po svetu, v Evropi in Sloveniji, bo preizkušnja naše zrelosti, da skupaj, pravično in solidarno delimo breme posledic epidemije ter iščemo razumne in učinkovite odgovore na poti nazaj v normalno življenje," je ocenil.

Predsednik vlade ob tem pregovorno podjetnost, gibčnost in sposobnost prilagajanja Slovencev vidi kot prednost. "Zaradi sprejemanja pravih ukrepov je Slovenija v tem trenutku med najuspešnejšimi državami pri obvladovanju virusa. Ni razlogov, razen pomanjkanja samozavesti in prevelikega dvoma v lastne sposobnosti, da ne bi bili uspešni tudi povsod drugod," je dodal.

Težave čezmejnih delavcev

Ob letošnjem prazniku dela pa po poročanju Radia Slovenija obalni sindikati posebno pozornost namenjajo čezmejnim delavcem, ki so se zaradi zaprtja državnih meja znašli v še večji stiski. Medregijski sindikalni svet Furlanije - Julijske krajine in Slovenije državi poziva, naj čim prej uredita dolgoletno problematiko.

Po ocenah sindikatov se je v sosednjo Italijo pred pandemijo dnevno vozilo od 10 do 15 tisoč delavcev iz Slovenije in Hrvaške. Zaposleni so bili predvsem v gradbeništvu, prevozništvu, trgovini in turizmu, veliko pa je tudi negovalk in pomočnic na domu. Prav zadnje najpogosteje delajo brez urejenega statusa, pravi Peter Majcen, podpredsednik medregijskega sindikalnega sveta. "Zato imajo v primeru težav, kot so nastopile zdaj, največ težav pri pridobivanju ugodnosti, ki jih imamo ostali zaposleni," je opozoril.

Tako jim ne pripada socialna pomoč, če bi ob vrnitvi v domačo državo morali v samoizolacijo, pa tudi preostala nadomestila, do katerih so zaradi omejevanja dela med pandemijo upravičeni zakoniti delavci. Ker delajo z rizično skupino, so varovalni ukrepi in pravno urejen status še toliko pomembnejši. Sosednji državi bi morali upoštevati tudi evropsko zakonodajo, opozarjajo sindikati.

"Direktiva govori o tem, da morajo biti delavci v državah, kjer delajo, izenačeni po svojih pravicah s preostalimi domačimi delavci. Veliko stvari ostaja na operativni ravni nedorečenih," opozarja Majcen.

Med nujne ukrepe uvrščajo tudi priznavanje zdravniškega potrdila o nezmožnosti za delo s ciljem enakopravne obravnave v obeh državah ter upravičenosti do socialnih prispevkov.