Štiri opozicijske stranke – SD, SAB, Levica in LMŠ – so ta teden predstavile pobudo za tako imenovano Koalicijo ustavnega loka, okrajšano KUL. Predlog vsebine jim je poslal ekonomist Jože P. Damijan, ki je privolil v to, da velja za morebitnega mandatarja za sestavo take vlade, če bi se to zgodilo.

Dokument predloga je podlaga za morebitno koalicijsko pogodbo alternativne vlade, seveda, če bi bila konstruktivna nezaupnica Janševi vladi izglasovana. Za to pa bi poleg 39 poslancev štirih opozicijskih strank glasove morali prispevati vsaj še nekateri iz zdajšnje vlade, iz strank SMC-ja in DeSUS-a.

Ali je zdaj pravi čas za morebitno zamenjavo oblasti, kaj so razlogi za ta projekt in kolikšne so možnosti, da uspe, se je z Jožetom P. Damjanom v oddaji Politično pogovarjala Tanja Gobec.

V kolumni za časopis Dnevnik ste zapisali, da dobivate veliko vprašanj: "Kaj ti je bilo tega treba?" Zakaj ste dali to pobudo oziroma ste se začeli pogovarjati z opozicijskimi strankami?

Kot skupina angažiranih državljanov enostavno ne moremo več gledati stran ob teh poskusih rušenja naše ustavne ureditve. Zdajšnja vlada pod vodstvom SDS-a je enostavno izkoristila največjo zdravstveno krizo v zadnjih 100 letih, da bi poskusila uničiti oziroma razgraditi ustavno ureditev, ki smo jo zgradili v zadnjih tridesetih letih po osamosvojitvi. Gre za stalne napade na medijsko neodvisnost, na neodvisnost institucij, sodstva, organov pregona. V bistvu smo vsak dan soočeni z različnimi poskusi razgradnje naše ustavne ureditve.

Ta vlada je tudi povsem predrugačila naše zunanjepolitične prioritete in nas nekako popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo, v neke stare avtoritarne čase in v klub držav, ki zagovarja povsem drugačne vrednote. To so predvsem vzhodne, nekdanje komunistične države in kot angažiran državljan tega enostavno ne morem več tolerirati, zato smo spisali to pobudo.

Najpogostejši komentarji so, da se je opozicija končno zbudila, ampak da je treba znati šteti. Pojavljajo se tudi vprašanja, kako bi ta koalicija delovala, ko pa so to nekdanji partnerji prejšnje vlade, ki je odšla. Kako težka so oziroma bodo pogajanja s to četverico?

Seveda je na koncu pomembna matematika. Treba je dobiti 46 glasov v državnem zboru. Ampak če pogledate vse te štiri oziroma šest ključnih strank, boste videli, da si vse skupaj delijo podobne vrednote. Delijo jih kvečjemu določene malenkosti, ki se včasih potencirajo, ampak ko gre za tako velike stvari, kot je ta napad na ustavno ureditev države, tudi tovrstne razlike med strankami povsem izginejo.

Ampak dve od teh šestih strank sta zdaj v koaliciji. Na gospoda Počivalška najbrž ne računate, ampak na del SMC-ja. Kako jih prepričati?

Kot že rečeno, delimo skupne vrednote. Tudi ta program, ki smo ga predstavili vsem, dejansko sledi njihovim lastnim prioritetam, kot jih imajo zapisane v svojih programih. Računamo, da se del koalicije, obe manjši stranki, počuti nelagodno ob tem, kar počne vladajoča stranka. Določeni pogovori so že bili narejeni in tudi to, kar se dogaja zdaj v DeSUS-u – pričakovanje novega kongresa, zamenjava vodstva – in tudi dogodki znotraj SMC-ja, nas nekako navdajajo z optimizmom in verjamem, da bomo nekako v roku dveh mesecev uskladili ta program, da bomo dobil tudi zadostno podporo v državnem zboru.

Danes smo objavili, kdo so trije kandidati za vodenje stranke DeSUS. Očitno velja, da bo stari tudi novi predsednik oziroma da je najmočnejši favorit. Ste z njim že opravili kakšne pogovore – namerava v Janševo vlado ali v morebitno vašo koalicijo?

Tovrstnih pogovorov ne morem zanikati, hkrati pa tudi ne morem povedati nobenih podrobnosti. Lahko samo povem, da smo na podlagi opravljenih pogovorov kar optimistični in da verjamemo, da bomo lahko tudi sestavili novo koalicijo.

Omenili ste, da je vlada izkoristila čas epidemije. Ampak očitki so tudi, da naj čas visokih številk okuženih ne bi bil pravi za morebitno novo vlado. Kakšni bi bili ukrepi novonastajajoče koalicije, ki jih sedanja vlada ne vidi?

Težava te vlade je bila, da je do zdaj izjemno slabo obvladovala to epidemijo. V zadnjih sedmih mesecih ni uredila nobene dodatne postelje na intenzivni negi, nobenega novega osebja nimamo tam in dejansko jo je ta drugi val epidemije popolnoma presenetil. Druga stvar, druga velika težava v zdravstvu so čakalne vrste. Zaostanki so se močno povečali in zdajšnja vlada ni temu namenila nobene pozornosti. Namesto tega je raje namenila 780 milijonov evrov za orožje, namesto da bi ga dala za zdravstvo.

Ali že imate pripravljene te ukrepe? Da bi lahko, če bi prišlo do nove vlade, imeli covidbolnišnico, dovolj postelj?

Seveda že imamo pripravljene ključne prioritete na zdravstvenem področju – da bo tudi zdravstvo začelo bolje delovati, bomo povečali sredstva za zdravstvo in zagotovili dodatne kapacitete. Imamo pa tudi pripravljene ukrepe na ekonomskem področju, da bomo lahko sledili razvojnim prioritetam Slovenije in jo naredili tudi bistveno bolj uspešno kot danes.

Kot znanega ekonomista vas prosim še za komentar na očitek, da ta vlada veliko daje in da se zato tudi veliko zadolžuje. Po drugi strani – če ne bi dala, se ne bi toliko zadolževala. Kje je tukaj ravnovesje?

V času te krize so se vse vlade v Evropi močno zadolžile, da bi lahko pomagale gospodarstvu, ki je bilo zaprto v obdobju dveh mesecev po izbruhu prvega vala. To je naredila tudi naša vlada. Težava so predvsem prioritete – kam se vlagajo ta sredstva. Sporen je predvsem ta del, da vlada teh dodatnih sredstev, za katera se je zadolžila, ni namenila za zdravstvo, za reševanje teh akutnih problemov, ki jih imamo tako na področju boja z epidemijo kot na področju zaostankov v zdravstvu, ki so se zaradi epidemije še dodatno povečali. Vlada ima enostavno napačne prioritete. Torej zadolževanje ja, ampak nujno za tiste potrebe, ki so akutne in jih je treba prioritetno reševati.

Štiri stranke pravijo, da se ne bodo pogajale pred kamerami. Ampak če bodo ta pogajanja uspešna, koliko je možnosti, da vi resnično postanete mandatar ali pa prepustite to mesto komu drugemu?

Ta korak sem naredil predvsem zato, da bi presekal to neenotnost znotraj opozicije. Tudi prihodnjim koalicijskim partnerjem sem povedal, da sem se pripravljen umakniti takoj tisti trenutek, ko jim uspe najti neko osebo, ki je sprejemljiva za vse, ki bo bolj optimalna. Kajti skupaj se borimo za iste cilje in pomembno je, da jih tudi uresničimo. Če se najde takšen kandidat, bom jaz najbolj vesel, kajti to bo tudi zame, za mojo kariero, družino in tudi finančno bistveno bolj ugodno kot to, v kar se spuščam.