Premierja Luksemburga in Slovenije sta se pogovarjala predvsem o uveljavitvi ukrepov za uravnoteženje javnih financ in ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti.

Glede razmer v Sloveniji je Juncker dejal, da gredo reforme, ki jih predlaga slovenska vlada, v pravo smer in da so izjemno pomembne tako za Slovenijo kot za celotno območje evra. "Razmere so resne, Slovenija ne sme izgubljati časa," je poudaril vodja evrskega območja.

Na vprašanje, ali bo morala Slovenija zaprositi za pomoč, je Juncker odgovoril: "Moja delovna hipoteza ni, da bo Slovenija zaprosila za pomoč. Moja delovna hipoteza je, da bo izvedla vse potrebno".

Janša: Stabilizacija bančnega sektorja nujna
Janša je Junckerju predstavil časovni načrt za reformo pokojninskega sistema in trga dela ter ureditev bančnega sektorja. Prav njegova stabilizacija je najpomembnejši kratkoročni ukrep za izhod iz krize in ponoven zagon rasti, meni premier. Državni zbor bo večino teh ukrepov obravnaval še ta mesec, je napovedal Janša. Kot je dejal, morajo biti vsi postopki končani do konca leta, da bo Slovenija z novim letom bolj zdrava in stabilna. "Mislim, da je za razumne ljudi časa dovolj," je povedal za 24 ur.

Janša je za nedejavno spet obtožil Pahorjeva vlado. "Slovenija je v zadnjih letih marsikaj zamudila, zato mora zdaj pomembne korake delati v krajšem času," je dejal premier. Najpomembnejši kratkoročni ukrep za izhod iz krize in ponoven zagon rasti se mu zdi stabilizacija bančnega sektorja.

"Koalicija bo ta in naslednji mesec sprejela vse ukrepe, da se ta proces začne," je še dodal Janša in ob tem pojasnil, da je slika stanja v bančnem sektorju jasna in da tudi že imajo predloge za rešitev, o katerih se pogajajo. Zakon za ureditev razmer v bankah bo po njegovih besedah predlagan v nekaj tednih, parlament pa bo o njem glasoval na seji, ki se bo začela ta mesec.

Odgovornost za slabo zavarovana posojila
Po objavi podatkov iz zaupnega poročila Banke Slovenije o slabih terjatvah, je Janša za 24 ur razodel, kakšne bodo posledice za tiste iz njegove politične opcije, ki so najemali slabo zavarovana posojila.

V zadnjih dneh se namreč največ omenja Tomaž Jeršič, državni sekretar pri tedanjem gospodarskem ministru Andreju Vizjaku, katerega propadlo podjetje naj bi pri NLB pridobilo za osem milijonov evrov nezavarovanega posojila.

"Tukaj mora biti odnos poslovnih institucij, tudi politike, strank in vlade popolnoma enak. Tisti, ki je naredil v slovenski bančni sistem luknjo za osem milijonov evrov, mora odgovarjati z osmimi milijoni evrov. Tisti, ki naredi luknjo za 200 milijonov evrov, mora odgovarjati z 200 milijoni," je povedal Janša.

V Janševem kabinetu so namreč v odzivu na zahtevo Pozitivne Slovenije po izredni seji o Janševih nedavnih izjavah v petek zapisali, da je predsednik PS Zoran Janković preko podjetij, ki jih obvladuje, v slovenski bančni sistem izvrtal skoraj 200-milijonsko luknjo.

Nujne reforme
Janša je v Luksemburgu tudi poudaril, da mora Slovenija nadaljevati zniževanje proračunskega primanjkljaja. Vlada je po njegovih besedah odločena, da te korake naredi s predlogi proračunov za leti 2013 in 2014. Tretji nujni korak pa sta reformi pokojninskega sistema in trga dela, ki bosta v skladu z načrti prav tako uveljavljeni do začetka naslednjega leta.

Slovenski predsednik vlade se je tudi razveselil podpore luksemburškega premierja predlaganim reformam. »Delimo odgovornost. To je dejstvo, ki doslej ni bilo v središču pozornosti slovenske javnosti, a odnos se spreminja. Mislim, da se zdaj večina slovenskega prebivalstva zaveda, da so razmere resne," je povedal Janša, ki meni, da je Slovenija soodgovorna za stabilnost območja evra, čeprav predstavlja v finančnem smislu njegov razmeroma zanemarljiv del.

Resne razmere v vseh članicah EU-ja
Razmere so po Janševem mnenju resne po vsem EU-ju, Slovenija pa ni edina, ki je prisiljena v izvajanje reform in ukrepov za izhod iz krize. "Luksemburg je mnogo bogatejša država od Slovenije, pa prav tako sprejema ukrepe za racionalizacijo in reformo javnega sektorja in številne druge ukrepe, ki državo delajo odporno na udarce krize," je še ponazoril Janša.

Juncker je "trdno prepričan", da bo Slovenija storila vse, kar mora biti storjeno. Opozoril je tudi, da se včasih ocenjuje, da so v manjših članicah reforme manj pomembne, kar pa ni res. Reforme so po njegovih besedah enako potrebne v vseh članicah območja evra, saj so vse enako odgovorne za njegovo stabilnost.

Juncker in Janša sta se pogovorila tudi o možnostih za krepitev dvostranskih odnosov, zlasti na področju financ, kjer je Luksemburg s svojimi izkušnjami lahko pomemben partner Sloveniji.

Ugibanja o pomoči Sloveniji
Srečanje obeh predsednikov vlad so zaznamovala tudi ugibanja, ali bo Slovenija primorana zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Janša je pred dnevi poudaril, da bo Slovenija, če bodo reforme potrjene še ta mesec, bistveno zmanjšala težave z likvidnostjo. Podobno je povedal tudi finančni minister Janez Šušteršič za avstrijski časnik Die Presse.

V ospredju pa ostaja tudi odločitev Evropske centralne banke, da poseže na trge obveznic ob sicer ostrih pogojih. Ta odločitev je prejšnji teden znižala pribitke na zadolževanje Italije in Španije, odločitev pa naj bi pomagala tudi Sloveniji. V Nemčiji, ki je tej odločitvi najbolj nasprotovala, poudarjajo, da je ključ do pomiritve pritiska finančnih trgov v ureditvi javnih financ in sprejetju ustreznih reform.

Za mednarodno finančno pomoč so do zdaj zaprosile že Grčija, Španija, Portugalska, Irska in Ciper. V javnosti so vse glasnejša ugibanja, da bosta zanjo v kratkem zaprosili še Italija in Slovenija.

L. L., B. V., G. C.