V Poslanski skupini Zares so se odzvali na izplačevanje visokih regresov v podjetjih v državni lasti. Vlada je namreč sprejela priporočila, naj v teh podjetjih najvišji izplačani regresi ne presežejo zneska minimalne plače, se pravi 748 evrov bruto.

Kot je znano, so v državnih podjetjih izplačevali mnogo višje zneske. V medijih je bilo objavljeno, da so na Pošti Slovenije izplačali regres v višini 1.045 evra bruto, Slovenskih železnicah 1.082 evrov bruto, v NLB-ju pa so izplačali regres v višini 1.565 evra bruto.

Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je ob tem spomnil na 250-milijonsko dokapitalizacijo NLB-ja in sprejeto novelo zakona, ki državi omogoča poplačilo obveznosti do železnic v višini 134 milijonov evrov in dodal: "Gre za podhranjena podjetja, ki prejemajo državno pomoč. Nepojmljivo je, da se bo tudi s temi sredstvi pokrivalo višje izdatke za osebne prejemke zaposlenih."

"Vodstvo AUKN-a bi moralo ukrepati"
Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je poudaril, da je vlada ustanovila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN) kot neodvisen in samostojen organ, ki bi moral skrbeti za državne naložbe in uresničevanje vladnih priporočil.

Agencija bi po mnenju Zaresa morala "čudne trende," kot je izplačevanje zelo visokih regresov ustaviti, saj je vlada na podlagi svojih priporočil pozvala upravne odbore in nadzorne svete, da ravnajo v skladu z omenjenimi priporočili in izvedejo ustrezne ukrepe. AUKN ni opravil svojega dela in vodstvo agencije ni bilo učinkovito, je poudaril Juri.

"Pahor naj se do tega problema opredeli"
V Zaresu so prepričani, da je potrebno, da se do tega vprašanja opredeli predsednik vlade Borut Pahor. Po Jurijevih besedah gospodarska ministrica Darja Radić ne more prevzeti kakršne koli odgovornosti za dejanja v državnih podjetjih, ki jih posredno povzroča AUKN.

Po Jurijevem mnenju je veriga med vlado, AUKN-om in nadzornimi sveti državnih podjetij ni učinkovita in "morda se bo izkazalo mnenje nekaterih, ki zatrjujejo, da imamo ogromno agencij in da te samo komplicirajo, toda z ukinitvijo bi odstopili od mehanizmov, ki jih zahtevata OECD in EU zaradi večje avtonomnosti državnih podjetij."

Avtonomnost je sicer treba zagotoviti, da ne bi prihajalo zlorab. V tem primeru ne gre za avtonomijo, ampak za samovoljo, je dodal Juri in pojasnil, da bi bilo treba "z zakonom opredeliti odnos AUKN-a do družb in vlade do AUKN-a, saj se v tem močvirju kaže, da ni nobene preglednosti, da vlada samovolja pooblaščenih birokratov, ki vodijo agencijo, ki očitno niso kos situaciji".

Odziv Komarjeve
Direktorica Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije Dagmar Komar je za Radio Slovenija povedala, da bi morale uprave in nadzorni sveti delovati skrbno. "Družba, ki je imela slabše poslovne rezultate, je morala skrbno proučiti primerno višino izplačil regresa," je še dodala Komarjeva.

Uradna izjava AUKN-a
V uradnem odzivu na Jurijeve izjave so na agenciji zapisali: "AUKN je pristojna za upravljanje kapitalskih naložb, ki obsega pridobivanje in razpolaganje s kapitalskimi naložbami ter izvrševanje pravic delničarja ali družbenika. Navedeno vprašanje je primarno v pristojnosti poslovodstva oziroma nadzornega sveta kot organa nadzora družb.

AUKN meni, da morajo uprave in nadzorni sveti družb v delni ali večinski lasti države odgovorno in gospodarno presoditi višino izplačanega regresa in pri tem upoštevati splošno gospodarsko situacijo in finančni položaj družbe. Izplačilo višjih zneskov od minimalno dogovorjenih v kolektivnih pogodbah bi moralo biti utemeljeno v uspešnosti poslovanja družbe."
Jelinčič: Vlada ne more? Vlada noče?
Tudi prvak SNS-a Zmago Jelinčič je na vlado naslovil poslansko vprašanje v zvezi z znižanjem plač v NLB-ju. "Ni res, da vlada ne more nič storiti. Možna sta dva odgovora: ali si vlada ne upa nič storiti ali pa vlada noče nič storiti," meni Jelinčič. "Dati 250 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja za reševanje banke in ne sprejeti ukrepov, da denar ne bo poniknil v žepe svetovalcev, tujih ali domačih, plače uprav in zaposlenih, je nedopustno," je še poudaril in dodal, da davkoplačevalci nismo krivi za slabo poslovanje banke, imamo pa pravico vedeti, do centa natančno, kam gre naš denar. Jelinčič vlado tako sprašuje, kakšen načrt ima in kaj bo storila vnaprej ter na kakšen način namerava reševati NLB, ne da bi posegala po novem denarju davkoplačevalcev? Zanima ga tudi, kdaj bo znižala nedopustno visoke plače nekaterim uslužbencem NLB-ja?