Z mesta vodje kabineta se poslavlja Petra Škofic, odhod je za TV Slovenija potrdila, več pa ni želela povedati. Zamenjal jo bo 33-letni Luka Špoljar, dosedanji sekretar poslanske skupine Svoboda, kar so potrdili v premierjevem kabinetu. Špoljar je v državnem zboru zaposlen od leta 2018, najprej kot strokovni sodelavec tedanjega LMŠ-ja ob nastopu vlade Marjana Šarca. Neuradna ocena njegovega prestopa je, da lahko zaradi poznavanja zakonodajne veje oblasti veliko pomaga v izvršilni veji, da pa z njegovim odhodom nastaja vrzel v parlamentu, je za TV Slovenija potrdil tudi vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

Spremembe v vrhu stranke Gibanje Svoboda in premierjevem kabinetu naj bi se nakazovale že nekaj časa. Javnomnenjske raziskave kažejo padec podpore tako v vladi kot stranki Gibanje Svoboda. Kot kaže, bodo zdaj pomembna svetovalna mesta zasedli drugi ljudje.

Popoldne je neuradno zakrožila špekulacija, da želi premier zamenjati direktorico UKOM-a Petro Bezjak Cirman. Kot je povedala za TV Slovenija, s tem ni seznanjena, zato tega ne more komentirati, je poročal Rok Šuligoj.

S 1. aprilom premierjev kabinet zapušča tudi državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, po nekaterih informacijah naj bi na drugo delovno mesto odšla tudi svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban.

Odhod Vesne Vuković

Na svojo željo pomemben položaj v stranki zapušča Vesna Vuković, ki s koncem meseca ne bo več generalna sekretarka Gibanja Svoboda. O pomembni vlogi Vesne Vuković in njenem velikem vplivu se je v preteklosti večkrat govorilo, v oddaji Tarča pa so v četrtek zvečer razkrili, da naj bi vplivala tudi na kadrovanje v svetih javnih zdravstvenih zavodov. Za imenovanje članov svetov teh zavodov je odgovoren vodja urada za nadzor, kakovost in naložbe v zdravstvu Tomaž Pliberšek.

Sorodna novica Pašek Šetinc: Vesna Vuković ni ključni človek stranke. To je Robert Golob.

Kaj pomenijo zadnji odhodi iz premierjevega delovnega kroga?

"O čiščenju je prezgodaj govoriti. Zamenjave se dogajajo že nekaj časa, tudi zaradi notranjih razmerij in afer ministrov iz kvote Svobode," je za Odmeve dejal politolog Marko Hočevar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Pomemben kazalnik smeri stranke in vlade se mu zdi tudi imenovanje ministra za finance Klemna Boštjančiča za podpredsednika vlade, hkrati je Boštjančič prevzel vodenje dolgotrajnih pogajanj o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Novi generalni sekretar Gibanja Svoboda bo postal Rok Marolt, zdajšnji direktor Kontrole zračnega prometa Slovenija, ki je bil z Boštjančičem v vodstvenih strukturah nekdanje Adrie Airways, bil pa je tudi generalni sekretar na ministrstvu za finance, ko je položaj prevzel Boštjančič.

Idealen scenarij za prevzem funkcije za Marolta bi bil po poročanju Šuligoja 1. april, saj z 31. marcem odstopi Vesna Vukovič, tak vrstni red pa najverjetneje ni izvedljiv, je za TV Slovenija povedal Marolt, ki je včeraj nadzorni svet Kontrole zračnega prometa obvestil o odpovedi.

Njegova pogodba predvideva trimesečni odpovedni rok, zato je nadzorni svet zaprosil za sporazumno skrajšanje tega roka. Za zdaj odgovora na to, ali jim bo v tem času uspelo poiskati zamenjavo zanj, še nima, direktorja pa na podlagi predloga nadzornega sveta imenuje Slovenski državni holding (SDH).

Dober mesec dni, tako Marolt, je stara ideja o prevzemu mesta generalnega sekretarja Svobode, poleg finančnega ministra Boštjančiča pa ga je predsedniku vlade, s katerim se je pogovarjal, predlagalo še nekaj drugih vidnih članov stranke. Premierju Golobu je predstavil svoj pogled na vodenje stranke, izpostavil je predvsem transparentnost, s čimer se je Golob strinjal.

Golob kot evrokomisar in Boštjančič kot novi premier?

"Prav Boštjančiča naj bi po nekaterih namigih počasi pripravljali za novega mandatarja, Golob pa naj bi se po evropskih volitvah videl kot novi komisar. Tu lahko dodam tvit predsednika SDS-a Janeza Janše. Navajam: Drži. Golob že nekaj časa nadleguje kolege v Evropskem svetu, da bi rad bil prihodnji komisar za energetiko," je kadrovske rošade v Svobodi za Radio Slovenija komentiral Tomaž Celestina.

Okrepljena vloga Mateja Arčona?

Krepila naj bi se tudi vloga podpredsednika stranke Mateja Arčona. "Vse menjave so se zgodile v soglasju s predsednikom vlade in stranko. Gre za del manjše reorganizacije našega dela tako v stranki, vladnem kabinetu kot tudi poslanski skupini, s katero stremimo k izboljšanju dela stranke, ki je vpeta v parlament in vlado," je kadrovski prepih v krogu Roberta Goloba za STA komentiral podpredsednik Gibanja Svoboda in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Nadeja se izboljšanja kakovosti dela, saj lahko "pridejo tudi novi ljudje z novimi idejami, da izpolnimo tiste cilje, ki smo si jih zadali, ko smo oblikovali vlado".

Cilj vseh menjav pa je po njegovih besedah še bolj povezana stranka na vseh ravneh njenega delovanja ter boljša komunikacija. Pri slednji je poudaril zlasti pojasnjevanje ljudem, kaj želijo doseči s predlogi zakonov. "Ne da pustimo opoziciji, da najmanjšo luknjo spretno izkoristi in jo obrne, ljudje pa napačno razumejo namen določenega zakona," je pojasnil postavil Arčon, ki naj bi prevzel določene naloge pri komunikaciji.

Po informacijah STA-ja bi lahko prevzel celo vlogo uradnega vladnega govorca. Na kakšen način naj bi to storil, s predsednikom vlade menda še nista dorekla, na mizi pa naj bi bila tudi možnost, da Arčon postane podpredsednik vlade. "S predsednikom sva se v preteklosti pogovarjala, se še in se še bova pogovarjala tudi o tem, kako izboljšati komunikacijo na več ravneh. V naslednjih tednih bomo tudi sporočili, kako se bomo na tem področju organizirali," je napovedal Arčon.

Mesec: Koalicija ima našo polno podporo

Podpredsednik vlade in minister za delo iz vrst Levice Luka Mesec je dosedanje sodelovanje z Golobovimi sodelavci, ki so na izhodnih vratih, ob robu srečanja z Društvom SOS telefon opisal kot dobro. Verjame, da jim bo predsednik vlade v kratkem predstavil tudi nove sodelavce. O vzdušju v koaliciji pa je dejal, da dokler so koalicija, usmerjena v izpolnjevanje koalicijskih zavez, med drugim je poudaril stanovanja, dolgotrajno oskrbo in pokojnine, "toliko časa ima ta koalicija mojo in našo polno podporo".

Arčon je še zatrdil, da je največja vladna stranka stabilna in da ne gre za medsebojna nerazumevanja. "Obratno, gre za veliko odkritega pogovora in iskanje najboljših načinov in rešitev pri različnih tematikah." Enako po njegovih besedah velja za poslansko skupino. "Kljub turbulenci, ki se je zgodila ob izključitvi Mojce Šetinc Pašek, vodja poslanske skupine Borut Sajovic naše poslance dobro povezuje, večjih pripomb osebno nimam," je poudaril.

Ob tem je zanikal, da bi v stranki govorili o morebitni zamenjavi Sajovica. Sicer pa je to stvar v pristojnosti poslancev, je dodal.

Zamenjavo Sajovica naj bi zahteval Golob

Zaokrožila so namreč namigovanja, da naj poslanske skupine Gibanja Svoboda ne bi več vodil Sajovic, ki pa je za Televizijo Slovenija to zavrnil. Poudaril je, da o razdelitvi vlog v poslanski skupini odločajo vsi poslanke in poslanci Svobode in da se o spremembah doslej niso pogovarjali, je poročala Kaja Kokot Žanič.

Zamenjavo Sajovica naj bi neuradno zahteval premier, kar je v poslanski skupini povzročilo nemalo nemira. "Imenovanje in razreševanje vodje poslanske skupine je v pristojnosti poslancev in ne premierja, sam vzvodov za to nima. Dodatna težava je tudi, da Svoboda pravil sploh nima sprejetih. Da Sajovic svoje delo dobro opravlja in da v največji poslanski skupini deluje pomirjujoče, poudarjajo tudi številni Svobodini poslanci," je za TV Slovenija poročal Šuligoj.

Sajovic je za STA dejal, da se o tem v poslanski skupini niso pogovarjali. Kakršna koli menjava na čelu poslancev Svobode mora biti skupna odločitev poslanske skupine, je dejal in zatrdil, da ta deluje dobro in usklajeno, ugibanja o njegovi zamenjavi pa da so natolcevanja.

O tem, ali še uživa zaupanje premierja in predsednika stranke Goloba, pa je Sajovic še dejal, da tega ne more komentirati, saj "mora to povedati kdo drug".

"S tem nisem seznanjena, vodja poslanske skupine zame osebno deluje dobro, konstruktivno, povezovalno, kakšnih drugih informacij od kod drugod pa nimam," je v Odmevih dejala predsednica DZ-ja in nekdanja podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič. Dodala je, da na evropskih volitvah ne bo sodelovala, ker "sta razloga dva, prvi je dokončati mandat in uresničiti cilje, drugi pa je popolnoma osebni."

Stanje je za TV Slovenija komentirala tudi ustanovna članica in nekdanja podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, ki je iz stranke odšla prva od številnih, zdaj pa nima več stikov znotraj stranke: "Lahko povem samo to, kar se vidi od zunaj. Vidijo se trenja in negotovosti in tudi to, da vlada ne dela tistega, kar je obljubljala. Ni vlade na svetu, ki ne bi imela težav, težave nastanejo, ko trenja in nesoglasja navzven prevladajo in ljudje dobijo občutek, da se politiki ukvarjajo samo še sami s seboj. Takrat se pojavi to, da ni več zaupanja, da vlada res dela tisto, za kar je postavljena - v dobro svojih državljanov."