Gostje v Tarči, predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec, predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednik stranke Konkretno in minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek ter podpredsednik največje parlamentarne stranke SDS-a in notranji minister Aleš Hojs, so razpravljali o temah, ki so lahko odločilne na aprilskih volitvah.

Ali bo na izid volitev lahko vplivala tudi t. i. vladna energetska bombonjera, energetski dodatek zaradi podražitve energentov, ki ga bo prejela več kot tretjina državljanov? Kako bodo v volitve posegle zahteve sindikatov po dvigu plač v javnem sektorju, potem ko je vlada privolila v dvig zdravniških in zobozdravniških plač? Kaj bo to pomenilo za proračun, ob tem, da je javni dolg že skoraj na štirih petinah BDP-ja oz. pri 40 milijardah evrov ...

O vladnem trošenju, bombončkih in javnem sektorju

Javnofinančna slika je nevzdržna na daljši rok, je zatrdil Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda. "Kriza zahteva, da se investira v ukrepe, ki so prehodnega značaja. Dvigovanje plač ni prehodnega značaja, zato smo proti temu, da se povečujejo plače v javnem sektorju. Ko se gre v povišanje plač, je treba sprejeti nova pravila, nove normative," je dejal. Po njegovih besedah so normativi povezani z ugotavljanjem uspešnosti. "Sem za povišanje plač, vendar ne na račun fiksnih plač, temveč na račun ugotavljanja uspešnosti in pravil, ki se morajo pri tem spoštovati. Če bo vlada vztrajala, da bo dvignila plače zdravnikom, sem prepričan, da si medicinske sestre bolj zaslužijo dvig plač," je še dejal.

Aleš Hojs, podpredsednik SDS-a in notranji minister, je dejal, da se čudi temu, da nekdo, ki zasluži 45.000 evrov bruto na mesec, nasprotuje dvigu plač. "Medicinski delavci si zaslužijo dvig plač. Enkrat se bomo morali v tej državi pogovoriti, ali so zdravniki, učitelji, policisti ... izhodiščni plačni razredi na enakem nivoju. Sam sem prepričan, da ne," je dejal in dodal, da je prav, da odpre pogovor. Ob tem je prepričan, da bo vlada do volitev našla rešitev.

Golob je Hojsa popravil in dejal, da prejema 7000 evrov plače. Nadaljeval je, da je dolg treba vrniti. "Ko je dolg namenjen investiciji, je smiseln. Ko je dolg namenjen zapravljanju, je vseeno, kakšne so obresti," je dejal.

Aleš Hojs mu je odvrnil, da je tudi v ljudi treba vlagati, tudi z višjimi plačami.

Zdravko Počivalšek, predsednik stranke Konkretno in minister za gospodarski razvoj, je poudaril, da mladi zdravniki odhajajo v tujino, da je zdravstvo v slabem stanju in da je treba ukrepati takoj. Zato so zdravnikom zvišali plače za šest razredov. Če pa je kdo proti temu, mora sprejeti odgovornost za propad javnega zdravstva, je odvrnil opoziciji. Dodal je še, da gre za začasen ukrep, v prihodnosti pa se bo problematike plač v javnem sektorju treba lotiti sistemsko.

Počivalšek je zavrnil tudi obtožbe, da vlada deli predvolilne bombončke za ceno javnofinančne stabilnosti. Javne finance so boljše kot kadar koli, to pravijo tudi bonitetne agencije, in pametno se je zadolževati takrat, ko so obrestne mere zelo nizke. Še več, s t. i. bombončki je vlada rešila veliko delovnih mest v gospodarstvu in zaščitila socialno šibke v krizi, je zatrdil gospodarski minister.

Po oceni Marjana Šarca, predsednika LMŠ-ja, se gre vlada politiko požgane zemlje. Deli denar naokoli, neomejeno troši in uvaja nesistemske rešitve, zaradi katerih nas bo v prihodnosti bolela glava, je zatrdil. Imamo 5,1-odstotno inflacijo in kmalu bomo naleteli na še več neugodnih dejavnikov. Poleg inflacije še visoko zadolženost in morebitno vrnitev fiskalnega pravila. Kdo bo vse to reševal? Prihodnja vlada, meni nekdanji premier. Šarec je Janševo vlado okrcal še z dvema navedbama. Prav prva Janševa vlada je uvedla enotni plačni sistem, zdaj pa se spoprijemamo s posledicami. In obstoječa vlada ve, da z dvigom plač eni skupini vzbudi zahteve preostalih skupin. To po Šarčevi oceni počne namenoma, da podstavi mino prihodnji vladi.

Šarec je nadalje ocenil, da je vlada slabo ukrepala glede energetske krize. Denarja ne bodo dobili tisti, ki ga najbolj potrebujejo. Predvsem pa ga moti dejstvo, da pomoči ljudje ne bodo prejeli zdaj, ko jo potrebujejo, temveč 15. aprila, tik pred volitvami, torej gre zagotovo za predvolilni bombonček, ne pa pomoč, je zatrdil nekdanji premier.

Počivalšek je odgovoril, da imamo gospodarstvo v najboljšem stanju do zdaj, na tej podlagi se lahko utemeljijo prihodnji ukrepi. Pri energetski krizi pa bodo vsi imeli nižje položnice zaradi neplačevanja omrežnine.

Golob pohvalil vladne protikoronske gospodarske ukrepe

Golob je ocenil, da je vlada na področju gospodarstva do zdaj ukrepala dobro. Je pa zgrešila pri reševanju energetske krize.

Namreč, vzela je denar elektrodistribucijskim podjetjem. Ta bodo morala veliko vlagati v novo energetsko "hrbtenico", distribucijsko omrežje, in te tri mesece prihodkov jim bo treba prej ali slej vrniti. "Denar ne raste na drevesu," je bil kritičen Golob, ki je opozoril tudi na zgrešenost energetskih vavčerjev. "Prizadeti že od decembra plačujejo drage položnice, dražje od 100 do 150 evrov. Zdaj bodo 15. aprila dobili 150 evrov. Povrnjeno za en mesec od štirih. Zakaj bodo dobili tako malo? Zato, ker bo poleg prizadetih vavčerje dobilo veliko gospodinjstev, ki energetske draginje ne čutijo. To vem, ker je polovica Slovencev pri Gen-i-ju in mi nismo spremenili cen. In bodo prejemniki vavčerja. Jaz bom prejemnik vavčerja. To se mi zdi povsem nesmiselno, ker živim na podeželju, nimam zemeljskega plina in ogrevam se z elektriko in ta je enaka. Glavni problem energetskih vavčerjev je, da ne pridejo do tistih, ki so najbolj potrebni pomoči. Delovno aktivni ljudje ne bodo dobili ničesar. Vavčerje delimo, ne da bi se vprašali, kdo je dejansko prizadet," je navedel.

"Vse analize ministrstva za delo so bile usmerjene v to, da pomagamo najranljivejšim. Na vladi smo se res na koncu odločili, da vavčerje dobijo tudi tisti, ki imajo pokojnino nižjo od 1000 evrov. Sprejeli smo tudi dodatek za velike družine. Večina podražitev se je zgodila na toplovodnih omrežjih, ker so tisti, ki vodijo občine ... V Ljubljani se je ogrevanje od decembra 2020 v letu dni podražilo za 103 odstotke," mu je odgovoril Hojs.

Robert Golob je ob tem dejal, da so težava, ki jo je treba rešiti, "upravniki s skupnimi kotlovnicami. Vendar ne tako, da bodo pri Petrolu, ki je največji dobavitelj kotlovnicam, vsem dvignili cene s 1. aprilom. Treba je ugotoviti, komu se je dejansko podražilo. Koliko otrok ima nekdo, nima povezave s tem, koliko se je podražila energija. Največje podražitve so bile v Mariboru in na Jesenicah."

Kako ravnati s turistično infrastrukturo?

Tema pogovora je bila tudi prodaja Sava hotelov. Golob je prepričan, da je treba uveljaviti predkupno pravico, saj gre za turistično infrastrukturo, ki je edinstvena. "Takšnih lokacij, ki so v Savi, nikoli ne bomo mogli več spraviti v turistični razvoj v Sloveniji. To ne pomeni, da je država zadnji ključni lastnik. Najprej moramo zagotoviti, da infrastruktura ostane v državnih rokah, potem pa se lahko upravljanje hotelov preda v roke strateškim lastnikom iz panoge, ki imajo izkušnje z upravljanjem takšnih hotelov. Najprej je treba uveljaviti predkupno pravico, nato pa posel transparentno izpeljati, ne pa po družinskih vezeh vladarja sosednje države," je poudaril.

"Hoteli Sava niso v državni lasti, prodala jih je leva vlada v času Alenke Bratušek," pa je poudaril Hojs. "Zanimivo se mi zdi, da je pri tem biseru zgolj en kandidat za nakup hotelov. Treba je premisliti, ali cena, ki jo ta sklad ponuja državi za odkup primerna, da ne bodo davkoplačevalci plačevali katastrofalne poteze levih vlad," je še dejal Hojs.

Tudi Šarec je mnenja, da mora država odkupiti Yorkov delež v Savi. 35 milijonov evrov se mu za to ne zdi veliko, sploh ob 375 milijonih evrov, ki jih je vlada samo lani namenila za turistične bone. Sploh pa je to nujno storiti, ker gre pri morebitni prodaji Madžarom za "ljubezenski odnos z Orbanom", ki gre prek vseh mej dobrega okusa. In še en Šarčev argument za državni nakup deleža: skladi so navadno špekulanti, ne pa dobri dolgoročni lastniki. Argument je podkrepil z usodo Adrie Airways.

Golob je ocenil, da v studiu prepričani prepričujejo že prepričane. Vsi so za to, da država odkupi Yorkov delež, in pri tem je irelevantno, ali za 35 ali 38 milijonov evrov, saj gre za edinstvene lokacije v Sloveniji. Strinja se tudi s Počivalškovim stališčem, da je treba slovenski turizem najprej konsolidirati, nato pa prodati stabilnemu dolgoročnemu lastniku. "Čudim se, kako tukaj sploh pride do nesoglasij." Počivalška je pozval, naj gre k prvemu nadzorniku SDH-ja Simiču in mu pove, kako je treba ravnati.

Sorodna novica Tarča: Vlada je pometla z večino direktorjev iz prejšnjih mandatov

Razprava se je na tej točki vrnila na temo političnega kadrovanja in vmešavanja v gospodarstvo. Počivalšek je v odzivu poudaril, da ne more kar iti do Simiča, temveč lahko stališče le javno izrazi. Tudi Hojs je dejal, da v SDS-u ne delajo tako in "ne hodijo k svojim fantom", temveč delajo v skladu s pristojnostmi. Golob pa se je navezal na to izjavo in spomnil, da je Hojs pred tedni prav v oddaji Tarča trdil nasprotno: da SDS kadruje in za to tudi sprejema odgovornost. Še več, Golob je spomnil na Hojsovo trditev v pretekli oddaji, da je Gen spremenil ceno za bolnišnice – pa sploh ni bil ponudnik. In ne le to, vlada je na takratnem razpisu ponudnika električne energije za bolnišnice nato izbrala dražjega, Petrol, hkrati pa je Hojs trdil, da Gen-I želi imeti korist na račun bolnišnic – pa je v resnici ponudil nižjo ceno. Golob je Hojsa javno obtožil laganja, in to laganja iz stavka v stavek. Hojs pa je odvrnil, da ne gre za isti razpis.

Kdo je v resnici pošiljal pisma z naboji?

Šarec je komentiral tudi zgodbo o grozilnih pismih najvišjim članom vlade, kjer se je izkazalo, da je bil pošiljatelj iz vrst SNS-a. Spomnil je, da je takrat izrazil javno obsodbo, a ne "preveč glasno", ker je slutil, da "so si jih verjetno poslali sami". Ko se pojavijo mazaške akcije, je treba biti zelo previden. Gre namreč za klasično "partijsko, kumrovško" šolo: naredimo sami, obtožimo opozicijo, je dejal Šarec.

Sorodna novica Osumljeni pošiljatelj nabojev politikom zanika vpletenost, v SNS-u so že prekinili njegovo članstvo

"To je deplasirano vprašanje," je Hojs odgovoril na vprašanje voditeljice, ali so si naboje torej pošiljali sami. "Sam sem dobil naboj domov, res pa je ob tem zatajila pošta, saj bi morala to preprečiti. Treba pa je čestitati policiji, ki je opravila svoje delo izvrstno. Opozicija je tudi govorila, da ne bodo našli pošiljateljev, in to se je seveda zgodilo. To je opozorilo vsem, ki bi poskušali kaj takšnega, da je policija strokovna in nepolitična."

Počivalšek je dejal, da je pošta v njegovem primeru ustrezno reagirala. "Te pošiljke nisem dobil domov. Kriminalisti pa so mi pokazali fotografije pošiljke, ki je imela naboj in vse grozilne zadeve. Bil sem ponosen na policijo in pošto," je poudaril.

"Povedal bom, v kakšni državi živimo," pa je dejal Golob. "Pošiljajo se naboji, ugotovi se, da so jih v resnici poslali kot provokacijo za nasprotno stran. Policijski minister zna pohvaliti, da imamo fantastično policijo, ker je oglobila posameznika, ker je kršil svobodo govora in žalil policijo. Prvič po osamosvojitvi se je zgodilo, da je policijska postaja oglobila nekoga, ker je s satiro žalil policijo. Če kaj, je delo policije rezultat te politike sovraštva in razkola. Na delo policije ne moremo biti ponosni, vendar ne zaradi policistov, temveč vodstva. Še manj pa si želimo nadaljevanje tega dela. To vodi v policijsko državo."

Sklepne besede

Voditeljica oddaje je Hojsa soočila z Golobovimi besedami, da gre v državi že za fašizem, tudi na področju delovanja policije. Hojs je odvrnil, da za Goloba lanskega decembra fašizma še ni bilo, nasprotno, bilo je "moledovanje prek ljudi", da se lahko Golob predstavi na Nova24 – kjer se je tudi pojavil in kjer je oglaševal. Slovenska policija pa ga navdaja s ponosom in varuje javni red in mir.

Goloba je voditeljica izzvala z vprašanjem, ali ga je za stanje v državi zaskrbelo šele, ko je ostal brez visoke nagrade v Gen-I-ju. Golob je odvrnil, da se je nagradi sam odpovedal. Lahko bi jo prejel, saj je še vedno zaposlen v družbi. Glede oglaševanja na Nova24 pa je pojasnil, da Gen-I oglašuje uravnoteženo in sporoča potrebo po zeleni preobrazbi, saj bo podnebna kriza zadela prav vse, gledalce takih ali drugačnih medijev. Glede policije pa je dejal, da ne moremo biti ponosni na policijo, ki sredi turistične sezone "zasolzi" prestolnico.

Počivalšek je v sklepnih besedah poudaril, da je stranka Konkretno del širokega gibanja Povežimo Slovenijo, da torej z dejanji deluje povezovalno, presega razlike in je usmerjena naprej, v gospodarsko, ljudsko, liberalno prihodnost.

Šarec je poudaril, da je v LMŠ-jevem programu 73 izzivov in 373 rešitev zanje. Med njimi je depolitizacija policije. Šarec je tako obljubil, da bo v primeru prevzema oblasti opravil revizijo vseh političnih kadrovanj v policiji.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje Tarča.